Čez dober teden se že 6. leto zapored začenja akcija 40 dni brez alkohola. Kot pravijo organizatorji, je glavni namen akcije opozoriti na posledice prekomernega uživanja alkohola ter izraziti solidarnost z vsemi, ki trpijo zaradi nasilja v družinah, nesreč v prometu in zaradi bolezni, ki so posledica alkohola.
Letošnja akcija nosi naslov "Za več pravega veselja brez alkohola" in nam ponuja druge možnosti za pravo veselje:
- pristni odnosi z našimi najbližjimi;
- kultura in umetnost;
- šport;
- narava;
- ...
Jaz sem se takrat akciji pridružil in jo podaljšal na 60 dni, prav tako naslednje leto. Tretje leto sem zadevo podaljšal na 120 dni, lani jih je bilo 140. Pa ne, da bi bil zagovornik popolne abstinence. Jasno mi je, da so tisti, ki so kakorkoli žrtve prekomernega uživanja alkohola, za popoln pregon le-tega, imajo pač svoj (razumljiv) pogled na problematiko, podprt z vsak svojimi težkimi izkušnjami. Saj navsezadnje je res, prekomerno uživanje alkohola in zloraba kulture pitja je vzrok in povod mnogih nesreč in težkih življenskih zgodb.
Za opis svojega odnosa do tega težko najdem prave besede, na internetu pa sem dobil članek, ki je dokaj blizu: govori o kulturi pitja (v tem primeru vina): Rešitev ni popolna abstinenca, ampak vzgoja za kulturo pitja!
Znano je, da so v vinu odkrili preko tisoč snovi, ki blagodejno vplivajo na zdravje zmernega uživalca vina...Alkohol je pravzaprav edina škodljiva snov, ki jo vsebuje vino, škodljiv vpliv pa onemogočimo z zmernostjo.Če pa poslušamo tisti naš venček slovenceljskih idiotizmov (gostilna, gostilna...je moj dom itd.), bz naštevanje, je preveč tega, ampak mi gredo lasje pokonci...Citiram: "Vedno manj poznamo način pridelovanja hrane in vina, zato je tudi odnos do obojega vedno slabši; ni pravega spoštovanja. Koliko ur dela, znojnih kapelj in skrbi je potrebno za kos kruha, kozarec domačega vina! Sodobni človek pa tako z lahkoto vrže kos kruha v smeti, še pred nekaj desetletji pa je tak košček suhega kruha reševal življenja. Pa ne le pred leti, tudi danes. Osebne stiske in probleme vse prevečkrat utapljamo v alkoholu. Pri kupovanju nas prepričajo cenene ponudbe uvoženih pridelkov in izdelkov, domači pa ostajajo. Nas je res svet reklam povsem zaslepil?
Kultura pitja vina
Kultura pitja vina je povezana s pridelovanjem, trženjem in pitjem vina. Razvila se je v tradicionalno vinskih državah, kjer se vino pojavlja pri vseh pomembnih odločitvah v življenju posameznika, pa tudi v vsakdanjem življenju. Vino je danes pijača, ki jo znanstveno lahko obravnavamo z več vidikov. Kot pijačo, ki umiri razburjen želodec in dušo ter oplemeniti in dopolni hrano. V zmernih količinah ugodno vpliva na psihično in fizično počutje ter zdravje, če pa pretiravamo, se lahko hitro spremeni v strup. V vinu so namreč odkrili že preko tisoč snovi, ki blagodejno vplivajo na zdravje zmernega uživalca vina. Dvig kulture pitja vina, kar pomeni zmerno uživanje, ki je koristno za zdravje, pa lahko dosežemo le, če o vinu vemo več kot le to, da je prijetna alkoholna pijača.
Vzgoja za kulturo pitja in prehranjevanja
Problem torej ni v pridelovanju in ponudbi vina, ki na slovenskih vinorodnih območjih dosega visoko kakovost tudi v mednarodnem merilu, ampak kultura pitja vina. Pa ne gre le za številne težave z zasvojenostjo z alkoholom, velik problem predstavlja tudi zasvojenost s hrano. Ali ni prav vse to izziv za vzgojo, katere cilj je kultura pitja in prehranjevanja in ki se začne že pri najmlajših. Prvi korak v vzgoji pa je zagotovo vzgoja za zmernost na vseh področjih življenja. Le tako smemo upati, da se bo znižala tudi stopnja zasvojenosti z alkoholom.
Že modri Sirah je zapisal:
»Vino poživlja srce
in razveseljuje dušo, če ga
piješ o pravem času in zmerno.
Preveč popitega vina pa človeku zagreni dušo, povzroči razdraženost in nasilnost.
Pijanost razvname jezo neumnega v njegovo spotiko, zmanjšuje njegove zmožnosti in zadaja rane.« (Sir 31,28–30)
Mnogi trpijo zaradi nezmernega uživanja vina, ker se ne morejo prenehati utapljati v opojni pijači, le redki pa spoštljivo nazdravijo in popijejo kozarec žlahtne slovenske kapljice ob dobri hrani. Rešitev ni popolna abstinenca, ampak vzgoja za kulturo pitja. Bile so že poletne šole o kulturi pitja in upati smemo, da bo vzgoja za kulturo pitja in prehranjevanja kmalu tudi v srednješolskem predmetniku (ne le na kmetijskih in živilskih srednjih šolah).
Na spletnih straneh Večera v novembru 2009 smo lahko prebrali, kaj o pomenu vzgoje za kulturo pitja meni mag. Janez Valdhuber s fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede: »O kulturi pitja vina, ki je del kulture pitja, ta pa del splošne kulture, so pred leti že bili poskusi izobraževanja v okviru poletnih šol. Srednješolci so med drugim lahko izvedeli, da je vino naravna in kulturna dobrina, da je del evropske civilizacije in da spoštljiv odnos do njega in njegovo zmerno uživanje človeka plemenitita. Ob takem poučevanju tudi zvemo, da je pri pitju kozarca vina dnevno in enkratnem tedenskem »napijanju« količina popitega sicer lahko enaka, učinki pa diametralno nasprotni. /…/ Prepričan sem, da je ustrezna oblika poučevanja mladih o kulturi pitja vina in drugih alkoholnih pijač eden najbolj učinkovitih načinov proti njihovi zlorabi. Ker pa so učinki vlaganj v vzgojo vidni šele na dolgi rok, se politika raje oklepa predvsem represivnih ukrepov s pogosto kratkoročnimi učinki. Tako bi morali v šolski sistem uvesti vsebine, kjer bi mlade poučili o kulturi pitja pa tudi prehranjevanja. Pri tem je seveda tako kot pri mnogih drugih področjih našega življenja pomembna zmernost.«" (Jana Podjavoršek)
Kakorkoli že, akciji se pridružujem 5 leto zapored, koliko časa, sedaj še ne morem napovedati, a začenjam en teden prej, torej jutri, za kar imam pa tudi svoje razloge!Pa na zdravje!
