Pozimi je več časa

 Dan je kratek, popoldnevi (večeri) dolgi. Z odraslimi je enako kot z otroki: morajo biti stalno z nečim zaposleni, če niso, si glavo belijo z "traparijami".
 Brezkončna, brezplodna razbijanja glave z nesmisli. Ljudje smo miselna bitja, prav je, da razmišljamo. Nekateri sicer bolj malo... verjetno je to bolj enostavno, morda tako lažje shajajo skozi življenje. Čeprav se brezglavost hitro maščuje: največ težav v življenju si nakopljemo sami sebi. Tega se največkrat ne zavedamo, krivimo vse drugo...le razmišljanje nas potem lahko privede do pravega krivca: nas samih.
 Navidezno je lažje ne razmišljati. Ničesar nismo krivi, za nič odgovorni, bentimo čez druge in gremo naprej...Razmišljajoča bitja se bolj zavedajo svojih napak, jih skušajo popravljati, se iz njih kaj naučiti in iti naprej kot boljši človek.

 Danes sem reševal anketo o aktualnem dogajanju...eno od vprašanj je bilo: KAKO ZADOVOLJNI STE S STANJEM DEMOKRACIJE V SLOVENIJI?
 Najprej me je prešinilo: kaj je sploh to, demokracija? In spet brezkončno, brezplodno razmišljanje. In brskanje. Najprej SSKJ. Nato Wikipedia. In še e-uprava.
 Ja, verjetno jo imamo, demokracijo. Imamo svoje predstavnike, katere smo izvolili, marsikomu (npr. tistim, ki so volili drugače, a je bilo premalo glasov) niso všeč, raje bi videli druge.
 V resnici demokracija nikomur ni prav všeč: vsak bi jo imel raje s pridevniki: kapitalistična, social(istič)na, krščanska, liberalna...
 Navsezadnje pa vendarle odločajo volivci, Bolj problematično je to, da redkokje vidimo toliko klečeplazenja in ritolizništva, kot so ga sposobni politiki pred volitvami in po drugi strani take vzvišenosti in samodrštva, kot so je sposobni politiki po volitvah.

 Eto, koliko sem že napisal, pa niti nisem še prišel bo tistega, kar sem sprva hotel...še več, pozabil sem prvotni namen svojega pisanja...pa je vendar zaenkrat dovolj.

 Mimogrede: Nick Cave se bo s svojo skupino The Bad Seeds poleti 2018 ustavil na več festivalih v naši bližnji okolici. Datumi! Priporočam šepaše!

LP, vencelj

Pokojninska računica

Tako za zajebancijo sem rešil spletni obrazec za izračun pokojnine pri eni od zavarovalnic, ki ponujajo pokojninska zavarovanja.

Vnesem podatke: 700 € plače, starost 52...
In kaj dobim:
Predvidena pokojnina, če bom delal do 65 leta starosti (in takrat bom imel več kot 45 let pokojninske dobe!!) bo znašala 383 €!!!
Če začnem pri njih takoj varčevati po 326 € mesečno (in mi za preživetje ostane vsega 374 € mesečno), bom do 65 leta starosti privarčeval 65 758 € in tako bom naslednjih 30 let (do 95 leta starosti!) prejemal dodatnih 239 € mesečno, kar pomeni, da bo skupne pokojnine 622 € mesečno.
 Torej, da se razumemo: od svoje plače naj naslednjih 13 let dajem skoraj polovico tolpi okravatanih brezdelnežev, da bodo oni imeli velike dohodke in dobre plače, jaz pa krepko pod pragom revščine zato da mi bodo potem naslednjih 30 let vračali po skoraj 100 € mesečno manj kot so mi jih prej cufali,  če ne bodo vsega skupaj že prej zavozili (da ne režem požrli), kar pa ne bi bilo nič čudnega oz. nič novega.
 In potem prek maila dobim še prijazno povabilo na informativni sestanek, ker sem se zanimal za njihovo ponudbo. Cinizem. In potem čez par dni ponovno vprašanje, kakšen je moj interes.
 Moj interes je, da me taka sodrga pusti čisto lepo pri miru!!

To so pa res stvari, ki mi dvignejo pritisk. Grrrrrr...

Pregovori in nespečnost

 Mirna vest je najboljše vzglavje!
 Star pregovor, ki pa ni nujno, da vedno drži. Pogosto, da ne rečem skoraj vsako noč, se mi dogaja, da se zbudim tam nekje med 2. in 3. uro in potem hitro mine ura ali ura in pol, preden spet zaspim. Največkrat začnem premlevati številne projekte, ki se mi kažejo za obdobje naslednjega desetletja ali več in iskati rešitve...čeprav vem, da je to povsem neproduktivno, ponoči itaq ne morem nič narediti, pa še naslednji dan sem potem utrujen. In smo spet pri reklu, pravzaprav pri svetopisemskem besedilu:


Ne bodite torej v skrbeh za jutri; kajti jutrišnji dan bo imel skrb sam zase; zadosti je dnevu njegova lastna težava. (Mt 6,24-34)

ali na kratko rečeno: TA MOST BOM PREČKAL, KO BOM PRIŠEL DO NJEGA!

People Have the Power

"People Have the Power" is a rock song written by Patti Smith and Fred "Sonic" Smith, and released as a lead single from Patti Smith 1988 album Dream of Life.

Čudovita pesem, kasneje slišana na nastopih številnih glasbenih zvezdnikov, npr. Bruce Springstena 

pa U2 + Eagles of Death Metal ( Paris- Bataclan)

in U2 z avtorico, Patti Smith

 


In še nekaj o Patti Smith, Podatki iz wikipedie.

:::

Zgodbica o trpljenju....

 ...ki si ga ustvarjamo sami.

 Zadnjič sem objavil tri zgodbice, prilepljene na stene terapijskih kabin v zdravilišču Dobrna. Zgodbe o dveh volkovih, potem  o kitajskem nosaču vode in tretja o dveh prijateljih v puščavi nam lahko dajo misliti in so poučne...današnjo kratko zgodbo pa sem našel v knjigi Umetnost sreče, ki je nastala po izčrpnih pogovorih avtorja dr. Howard C. Cutlerja z 14. dalajlamo.

Pripoved temelji na zasebnih srečanjih v Arizoni in Indiji, za katera sva se dogovorila z namenom, da pripraviva knjigo, ki bo predstavljala njegove poglede na življenje in srečo z mojimi opažanji in komentarji iz perspektive zahodnjaškega psihiatra.

 Trpljenje
"Medtem, ko se nekaterim vrstam trpljenja ni moč izogniti, si druge vrste trpljenja ustvarimo sami.
...kaj se zgodi, če nekdo noče sprejeti trpljenja kot nečesa naravnega- nenehno se ima za žrtev in za svoje težave krivi druge. To je zanesljiv recept za nesrečno življenje."

In kratka zgodbica iz prakse psihiatra, avtorja knjige, zelo dobro ponazarja eno od oblik razdiralnega trpljenja, ki si ga sami ustvarjamo oziroma ga sami povečujemo...Takole gre:

Ob svojem prvem obisku pri meni je negovan gospod srednjih let v elegantni, črni Armanijevi obleki uglajeno, vendar zadržano sedel in pričel pripovedovati kaj ga je pripeljalo v mojo ordinacijo.Govoril je blago, z umirjenim glasom. Postavljal sem mu običajna uvodna vprašanja: o trenutnih težavah, starosti, družbenem okolju, v katerem živi, ali je poročen...

 " Ta kurba!" je nenadoma zakričal. Glas se mu je tresel od besa. "Moja prekleta žena! Zdaj BIVŠA žena. Za mojim hrbtom je imela drugega. In to po vsem, kar sem naredil zanjo. Ta...ta bedna...SVINJA!" Ko mi je naslednjih dvajset minut pripovedoval o vseh mogočih zamerah do bivše žene, je govoril vedno glasneje, vedno bolj jezno in sovražno.
Čas najinega srečanja se je iztekal. Ko sem uvidel, da se moj klient šele ogreva in da bi ta pripoved lahko trajala cele ure, sem ga ustavil. "No, ljudje se povečini le stežka sprijaznijo z nedavno razvezo in temu se nedvomno lahko posvetiva med prihodnjimi srečanji," sem dejal pomirjujoče. "Mimogrede, kako dolgo ste ločeni?"
"Maja je minilo 17 let!"

Spomnil sem se na nauk dveh volkov: zmaga tisto, kar hranimo...

:::

 

Zgodbice s stene 3.

Tretja je zgodba o dveh prijateljih ki sta šla skozi puščavo.
Na poti sta se sporekla in eden udari drugega po licu.
Udarjeni se je čutil prizadetega, vendar je molče napisal v pesek:
DANES ME JE UDARIL MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ.
Nadaljevala sta po puščavi, dokler nista prišla do oaze, kjer sta se odločila okopati.
Tisţi, ki je dobil udarec se je med kopanjem začel pogrezati v blatu in mulju, a mu je življenje rešil drugi.
Ko je prišel k sebi, je v kamen izklesal sporočilo:
DANES MI JE MOJ NAJBOLJŠI PRIJATELJ REŠIL ŽIVLJENJE!
Ko je njegov prijatelj to videl, ga je vprašal: "Ko sem te udaril, si sporočilo napisal v pesek, zdaj pa ga klešeš v kamen. Zakaj?"
Prijatelj mu odgovori:
KO NAS NEKDO PRIZADENE, MORAMO TO NAPISATI V PESEK, DA LAHKO VETER ODPUŠČANJA IZBRIŠE NAŠE OBŽALOVANJE. VENDAR, KO NEKDO ZA NAS NAREDI NEKAJ DOBREGA, TO ZAPIŠIMO V KAMEN, KJER TEGA NIHČE NE MORE NIKOLI IZBRISATI.


:::

Zgodbice s stene 2.

 Prvi danes sledi še ena zgodbica za razmislek:



Na Kitajskem je imel nosač vode dve veliki keramični posodi za vodo, ki sta viseli na palici, ki jo je nosil na ramenih. Ena posoda je bila poškodovana, medtem ko je bila druga popolna. Iz prve posode je curljala voda celo pot domov. Popolna posoda je bila ponosna na svoje delo, saj je v njej nosač prinesel domov veliko večjo količino vode kot v poškodovani, medtem ko je bilo poškodovano posodo sram. Nekega dne je poškodovana posoda ogovorila svojega nosača: "Sram me je, ker ti ne morem služiti tako kot bi si želela." 

Na to je nosač odgovoril: "Si opazila, da rožice cvetijo le na tvoji strani in ne na stani posode, ki je popolna? To je zato tako, ker sem vedel za tvojo pomanjkljivost in sem posejal rožice na tvoji strani poti. Vsak dan si jih ti zalivala. Že dve leti nabiram te čudovite cvetlice, ki mi prinašajo veselje. Če ne bi bila taka kot si, me te cvetlice ne bi razveseljevala dan za dnem. 

Nauk: Vsak od nas ima svojo posebno pomanjkljivost. Vsak od nas je na nek način poškodovana posoda, toda prav te napake naredijo naša življenja zanimiva in vredna. Sprejmimo se take kot smo in z veseljem ugotavljajmo pozitivne lastnosti soljudi, prijateljev in sodelavcev. Ugotovili boste, da ima čisto vsak nekaj dobrega v sebi.



:::