sobota, 30. november 2013

Pozabite na diete!

Knjiga "Rešite se zasvojenosti s hrano"!
Misli prejšnega zapisa so bile že izzvane z branjem te knjige, danes pa bom citiral nekaj stavkov o leptinu, "hormonu vitkosti", samo za pokušino...

Torej...leptin:

Ko vaše maščobne celice zaznavajo, da v telo prihaja več kot dovolj hranilnih snovi, sprostijo leptin v krvni obtok. Ta ima dve nalogi. Potuje v možgane, da bi zmanjšal apetit, spotoma pa spodbudi telesno presnovo- se pravi, spodbudi telesne celice k hitrejšemu kurjenju kalorij. Tako si je prislužil sloves "hormona vitkosti".

Diete žal iztirijo delovanje leptina. Če ste na tipični dieti z malo kalorijami, si vaše telo napačno tolmači dieto kot stradanje. Navsezadnje dejansko ne jeste, torej gotovo stradate ali pa se vsaj zanemarjate. Zato maščobne celice naglo upočasnijo proizvodnjo leptina, da bi se okrepil vaš apetit. No, seveda je močan apetit zadnja stvar, ki si jo želite. Toda vaše telo spusti apetit z vajeti, s čimer želi doseči, da bi spet začeli normalno jesti....

Še pogosteje pa ljudje motijo delovanje leptina z uživanjem mastne hrane...
Raziskovalci so prepričani, da tradicionalna rastlinska hrana z malo maščobe pripomore k ohranjanju visoke ravni leptina, medtem ko mastna hrana zavira nastajanje tega hormona...Manj mastna živila ne le povečajo raven leptina v krvi, ampak tudi povečajo njegovo moč delovanja.

...telesna vadba izrazito okrepi delovanje leptina, kolikor ga je pač v telesu.
Preden pa se odpravite v trgovino po nov tekaški dres in copate, naj vam povem, da vam ni treba preteči maratona. Zadošča pol ure hitre hoje ali teka vsak dan in leptinski sistem bo bolje deloval.
...sicer pa priporočam, da vzamete knjigo v roke in jo preberete!





nedelja, 24. november 2013

Tihi ubijalec- ogljikov monoksid

Spet je prišla jesen in z njo nuja ogrevanja stanovanj, ki pa s sabo lahko prinese tudi nevarnosti...pri plinskih kurilnih napravah ter pri kurjenju na trda goriva je to predvsem možnost zastrupitve z ogljikovim monoksidom. Na povezavi je že veliko napisanega o tem, zato ne bi kaj dodajal, le spomnil bi, da imamo tudi letos v Sloveniji že prve žrtve zastrupitve: včerajšni primer iz Celja.

Moje mnenje: če lahko kupiš peč, boš poskrbel za varnost in kupil še alarmno napravo za zaznavanje CO. So različne:
  •  nekatere imajo samo alarm, ki opozarja, a mislim, da so boljše tiste z LCD prikazovalnikom vsebnosti CO, ki ti omogočajo stalno spremljanje stanja;
  • nekatere se vijačijo na steno, a so (po mojem mnenju) boljše tiste, ki so samostoječe (z možnostjo vijačenja), ker tako napravo potem lahko odnesem tudi s sabo na vikend;
  • imajo različno dobo trajanja in dobo garancije ter prikazovalnike energije, ter različne sisteme napajanja (integralno/baterije);
  • ...
Vpliv CO na človeka...tabela, ki sicer laiku ne pomeni nič, razen če ima doma napravo s prikazovalnikom stanja.
Ogljikov monoksid

::

sobota, 23. november 2013

Zasvojeni s hrano

Še nikoli ni bilo prelitega toliko črnila o debelosti, o hujšanju, o skoraj čudežnih načinih hitrega izgubljanja prekomerne telesne teže brez napora, hujšanju s telesno aktivnostjo...pa vendarle to ne rešuje problema, nasprotno, debelosti je vse več. Še več, mislim, da večina, ki ponuja lahke rešitve, s tem dobro zasluži, efekta pa nobenega. Debelost je postala dobra tržna niša in tako dobre tržne niše ne kaže uničevati z učinkovito odpravo problema. Pa ne gre le za debelost, gre za "zdravo/nezdravo hrano".

Stotine različnih pogledov in razlag glede "zdrave prehrane in zdravega načina prehranjevanja", pa tako nasprotujočih si. Iz ene skrajnosti v drugo. Kako vedeti, kaj je res dobro in kaj ni, kaj nam škoduje? Kako vedeti, da bo telo dobilo točno tisto , kar potrebuje in v pravih količinah? Danes nekaj, jutri preberemo neko novo "ekspertizo" in prehranjevanje postavimo na glavo...do ponedeljka, ko bo objavljeno spet nekaj novega...???

Fantje, ne ga srat...!!!

sobota, 16. november 2013

Nov prevod Janeza Pence


                                                 







Pred kratkim sem v svojem prispevku skušal zajeti celotno delo Janeza Pence, le-ta pa nas s svojo aktivnostjo kaj hitro prisili v "apdejtanje"... tako je sedaj na voljo njegov naslednji prevod:


Avtor knjige Pravičniški um Johnatan Haidt (1963) je bil do nedavnega profesor socialne psihologije na oddelku za psihologijo Univerze v Virginiji. Danes živi v New Yorku, kjer je profesor predmeta Etično vodenje na Sternovi poslovni šoli Univerze v New Yorku. Raziskuje področje morale in čustev ter njihove inačice v različnih kulturnih okoljih. V strokovnih glasilih Science, Psychological Review in drugih je objavil 75 znastvenih člankov. Zaslovel je s svojim drugim delom Hipoteza o sreči iz leta 2005. Njegova tretja knjiga Pravičniški um: zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija je v izvirniku izšla leta 2012.

Knjige še nimam. Često se sprašujem, kaj je tisto, kar vpliva na človeško razmišljanje in pripelje do tako drastičnih nepremostljivih razlik v mišljenju, kot smo jim priča pri nas...in morda nekatere odgovore prinaša prav ta knjiga.


Založnik o knjigi
Pravičniški um je domišljeno in strokovno delo o človeški moraliteti, ki skuša odgovoriti na zelo aktualna vprašanja iz našega vsakdana: zakaj (naši) politični voditelji ne zmorejo konstruktivno sodelovati in sprejemati modrih odločitev in zakaj na splošno mislijo najslabše o resničnih motivih svojih državljanov v zvezi s katerimi koli njihovimi aktivnostmi? Socialni psiholog Jonathan Haidt v pričujoči knjigi raziskuje izvore teh delitev in kaže pot do boljšega medsebojnega razumevanja. Njegova začetna premisa je moralna intuicija, skoraj hipna percepcija, ki si jo ljudje ustvarimo o drugih ljudeh in o tem, kaj počno. Haidt dokazuje, da se te začetne intuicije med posameznimi človeškimi kulturami razlikujejo, pri tem pa je v svojem izvoru vključena tudi politična kultura levice in desnice. Z izpiljeno sintezo antropoloških, zgodovinskih in psiholoških dognanj skuša pokazati na ključne razlike med konservativnimi in liberalnimi vrednotami, pri čemer skuša zavrniti klasično evolucijsko stališče, ki naj bi nas v želji po preživetju naredila za individualistične sebičneže. Kot alternativo ponudi bolj prefinjeno tezo – ljudje smo v osnovi skupinska bitja, naše druženje in povezovanje je ključno za našo psihološko strukturo. Haidt v sklepnem delu knjige potem pokaže tudi to, kje ima vsaka stran prav in zakaj morajo za ustrezno raznolikost našega bivanja in njegov napredek živeti v družbi vse vrednote, od konservativnih do liberalnih. Pravičniški um je več kot aktualna knjiga za slovenske družbenopolitične dogodke zadnjih let.