nedelja, 16. december 2012

Triindvajset dolgih let,

 ki se jim je ob nagovoru občinstva čudil tudi sam Lemmy, je minilo, odkar so Motörhead nastopili v Ljubljani. V tem času je Lemmyjeva skupina postala institucija, medtem ko je Slovenija naredila celoten krog poskusa demokracije in se vrnila v podobno prazne čase.
(Radio Študent)

ponedeljek, 10. december 2012

Motorhead v Ljubljani, 10.12.2012

Sem že doma s koncerta.
En hiter komentar na prvo žogo:
Začetek ob 8. uri s predskupino Niet. Niet nikoli niso bili na mojem repertoarju, veliko nisem pričakoval in tudi veliko mi niso dali, torej tudi ne morem biti razočaran. Dolgčas! Na srečo le 40 minut, sledilo je pol ure pavze, nato pa legende v pravem pomenu te besede:
Prej sem bil na koncertu Motorhead že trikrat (a od tega je 25 let!), malce sem se spraševal, če nisem prestar za take stvari. Nisem! Zame najboljši koncert do sedaj, "direkt v žilo" (oz. glavo)...uro in petnajst čistega uživanja, komadi iz vseh obdobji 37-letnega delovanja in tradicionalni fantastični zaključek z Overkill!

(posnetek iz Wackna)

Tale dodatek je pa že od včeraj! (takih in podobnih posnetkov je na youTubu kar nekaj)




torek, 4. december 2012

Tudi jesti je treba

...pa ne bi sedaj o POP TV kuharskem šovu, pač pa...spomnil sem se, da sicer veliko pišem, a ne spomnim se, da bi že kdaj o kuhanju in hrani. Priznam, zamislil sem se ob temi na Tekaškem forumu.
Najprej seveda razmišljanje, kako naj razumem nekatere zapisane stavke. Lahko je drugače mišljeno kot razumljeno...
Ampak pustimo to, ozrl se bom v svojo kuharsko zgodovino. Ja, včasih sem veliko (in rad) kuhal. To je bilo v času, ko sta bili Sabina in Sara majhni, z Romano pa sva imela izmenično službo, en teden dopoldne, naslednji teden popoldne. Vsak drugi teden, ko sem bil v službi popoldne, sem bil na vrsti za kuhanje kosila, poleg varstva otrok, seveda...in pri tem skušal biti čim bolj ustvarjalen. Iskati vedno kaj novega in vse po občutku. Sedaj je že dolgo drugače: otroci odrasli, službe celodnevne, jem več v gostilnah (ali sendviče) kot doma, v glavnem po dvakrat na dan. Pravega reda pa ni, tudi vnaprej načrtovati skoraj ni mogoče. Pridobitev modernega časa...
Gospodinjam, ki stalno kuhajo in imajo za to zelo malo časa popoldne, ko pridejo iz službe domov, je največji problem vprašanje: kaj kuhati? "Napiši mi jedilnik in ne bo nobenega problema!" Priskrbiš si sestavine in potem kuhaš. Ampak spet ne moreš iz dneva v dan za štedilnikom ždeti ure in ure. Nekatere jedi zahtevajo dolgotrajno pripravo.
Nikoli ne bom pozabil, kako je Bernarda Jeklin pred leti izjavila v neki oddaji v živo, kjer je bilo govora o kuhanju: "Moški ne kuhajo, moški se preseravajo!". Utemeljitev: Ženske se vsakodnevno trudijo s svojo hrano zadovoljiti družino, kar jim vzame veliko časa, energije, domiselnosti...in pogosto naletijo na vihanje nosov... Moški kuhajo ob redkih posebnih priložnostih, si vzamejo veliko več časa, si izberejo nekaj posebnega (vsega tega si gospodinja vsakodnevno ne more privoščiti) in potem naletijo na odobravanje, pohvale, kako dobro so skuhali itd. Tukaj ima Bernarda prav: to je preseravanje. Ali bi lahko tako kuhal vsak dan, poleg službe, družine, hobijev (če hobi ni ravno kuhanje) in kupa drugih obveznosti??

Kdaj sem nazadnje kuhal???

petek, 30. november 2012

Nastopači

Verjetno je večini znano nastopaštvo tekmovalcev v posameznih športih, npr. boksu, od Claya naprej ( " Znan je bil tudi po svojem običaju, da je pred dvobojem zmerjal svojega nasprotnika po televiziji in včasih tudi osebno, pogosto v rimah")...
Ameriški pristop k pojmovanju športa, prezentiran predvsem v "njihovih" ekipnih športih: ameriški nogomet, zvezdniški košarkarji... ko vidiš to sceno, ko vidiš, na kaj padajo onstran luže, se ti razjasni tudi uspeh tovrstnih tipov. Pa pustimo vice o Chucku...le to mi ni jasno, zakaj morajo s tem sranjem posiljevati tudi nas...(in zakaj se s tem obremenjujem, vsak daljinc ima svoje gumbe za preklapljanje ter on/off).

Gremo naprej:
Bicikel.com, številka 9, letnik 5, 4.9.2011 (pred več kot letom dni), intervju s šprinterjem Maticem Osovnikarjem, povzemam samo vic, ki "v bistvu sploh ni vic, saj sta to vpletena izjavila v intervjujih" (kot odgovor na vprašanje, ali je Usian Bolt res šprinterski kralj). Torej:
Asafo Powella so spraševali, kako vidi sebe kot šprinterja in odvrnil je, da so ga bogovi poslali na Zemljo, da pokaže, kako se hitro teče. Odgovor so novinarji posredovali Boltu, ki je pogledal naokoli, se zamislil in mirno dejal: "Ne spomnim se, da bi kogarkoli pošiljal na Zemljo."

In vprašanje: ali se taki primeri "športnih napihnjencev" pojavljajo tudi v vzdržljivostnih športih ali pa morda dolgotrajni napori dovolj "prečistijo možgane", da ostajamo v okvirih "športnega obnašanja"??

Zgolj razmišljam...

nedelja, 18. november 2012

Ni lepšega...

...kot v petek po službi priti domov in čimhitreje skufrat v Danje, posebno še, če prej zaradi norišnice v službi in delovnih sobot cel mesec to ni bilo možno.
Niti na misel mi ne pride udeležba na kakšni tekmi, v raju pod Ratitovcem se čas kar nekako ustavi.

Sejem pohištva je uspešno mimo, razstavljeni smo imeli dve kuhinji zelo različnega cenovnega razreda, žal jih v salonih ne bo mogoče videti, ker sta bili izdelani za znane kupce.

                                          Tale je cenejša, drugo morda prilepim kasneje, ko bo pri stranki...

  
Migam, kolikor mi dopušča čas: kadar sem doma tam nekje do 16. ure, se običajno še "spustim s ketne" in zagrizem v katerega od bližjih klancev in to je zaenkrat v povprečju 2x med tednom in potem še za vikend.

V Crikvenico letos ne grem: maraton bo čez 14 dni, a sedaj mi res ni do cestnih tekov, že dobra dva meseca sem 90% v klancih.

Srečanje kluba prijateljev GM40 bo 8. 12., za udeležbo se še odločam. Letos sem bil večkrat na trasi in lepo bi bilo srečati se spet in poklepetati... En krog sem pa še dolžan! Bomo videli, kako bo...

Se vidimo, ko se srečamo...LP

četrtek, 8. november 2012

V temi ne tečem...

kar pa ni nič novega, o tem sem že večkrat govoril (pisal).
Seveda to pomeni, da je v teh kratkih dneh priložnosti za tek malo. Ko grem v službo: tema; ko pridem domov: tema!
Ko je zunaj temno, pa še vedno lahko doma kaj preberem...in v zadnjem času je zanimivega tekaškega čtiva na pretek, tako revij kot knjig (da omenim samo slovenske izdaje): vsi poznamo Karnovega Ultramaratonca; " za tek rojene" skrivnostne tekače iz bakrovih kanjonov; pa španskega ljubitelja narave in gorjana, ki se odloča med tekom in umiranjem; ter nenazadnje tudi knjigo našega običajnega povprečnega rekreativca Samota, ki se trudi uspešno kombinirati delo, tek in življenje. Te so že izšle, v kratkem pa je napovedana še tale.

Od zgoraj omenjenih štirih, ki sem jih že prebral, mi je nekako najbolj všeč zadnja: Rugljeva Delaj, teci, živi. Zakaj? Težko bi dobil boljši odgovor, kot je v temle citatu:  So knjige, ki vas pustijo v pestovanju občutja, da v resnici ne bi smeli teči, ker niste dovolj predani. Ker niste pravi tekač. Knjiga Sama Ruglja ne spada mednje. In:
...je preprosto iskrena in zelo človeška pripoved o teku. Pripoved o tem, o čemer svetovni tekaški bestsellerji ne govorijo. 
Epilog v knjigi je pika na i!
Najbolj všečna in najbolj "prizemljena" je ta, najbolj motivacijski pa je (zame) Burgada!

Verjetno je prav Kilian povod, da medtem načrtujem nekaj novih poti v okolici, pravih hribovskih specialitet...saj veste, vsake stvari se sčasoma naveličam in začnem pogledovati za novitetami in sedaj se s cest preusmerjam na klance- pa ne "božjepotne" markirane poti do neke znane točke ampak slabo shojene, slabo poznane ali pa včasih kar malo počez po brezpotju. Kombinacija orijentacije, občutka na terenu...Kot prvo, motivator Kilian; kot drugo, spoznavanje noro dobrih terenov in povezav v letošnji izjemni gobarski sezoni. Gobarjev je bilo skoraj toliko kot gob, tako sem odkril življenski moto: začeti tam, kjer ima večina svoj domet in iti na terene, ki večini niso dostopni! Nabiral sem jih pa itaq samo zase, nikoli za prodajo.

Ne vem, zakaj je tako: običajno imamo v firmi največ dela, ko so najkrajši dnevi. Obdobje se mi zdi že samo po sebi depresivno. Stemni se ob 17. uri ali prej, domov prihajam še pozneje. Sedaj so se pridružile še delovne sobote, ta bo že tretja. Imam občutek, da samo še delamo, za kaj drugega je komaj še čas. Enkrat bova šla na pohištveni sejem (btw.: tam tudi razstavljamo!), odprt je do (vključno) nedelje, pa še ne vem, kdaj bova lahko... Vse skupaj ena sama dirka...družini in prostemu času (teku kot naravnemu depresivu) je namenjena samo še nedelja. Pa počitek po (fizično) napornem delovnem tednu??

Zgoraj omenjene poti so odvisne od časa, vremena itd., zato jih ne morem napovedovati daleč vnaprej. Objavil bom, ko bo vse skupaj bolj jasno, potem bom pa itaq verjetno spet soliral. "kšnga norca se ne da dobit na hitr", čeprav jih je na vsakem koraku šepaše...a ti so precej drugačne sorte.
 





torek, 30. oktober 2012

Zimska pravljica konec oktobra

 V nedeljo sem namesto gužve na LM izbral uživanje v zimski naravi. Danes sem šel skoraj isto pot, le podaljšal sem jo do Dražgoš. Razmere na višini 800 m so še vedno idilične in danes sem spet užival 100/uro!Celo pot nisem srečal prav nikogar, za dobre pol ure pa sem se ustavil v Dražgošah pri starših, nato se je mudilo naprej, me je že lovila noč.
Posted by Picasa

torek, 9. oktober 2012

Manifestove iskrice 2.

 Iz knjige Kiliana Jorneta "Teči ali umreti"
 
* Ni treba tekmovati, da bi občutil čustva na cilju, občutke ob pretrganju traku. Obstaja tudi nenadzorljiva sreča, ki je ne kvarita jeza ali pa slaba vest, da si porazil druge tekmovalce, ki je ne motijo pohvale navijačev, bliskanje flešev in snemanje kamer. To je sreča, ki je samo tvoja, to je sila čustev, ki te preplavijo, ko nekaj dosežeš...(str.60)

*...kajti odločitve, ki jih sprejmemo, pa naj se v tistem trenutku zdijo še tako nepomembne, lahko močno vplivajo na našo usodo in jo celo spremenijo. A ko je odločitev sprejeta, je pot nazaj lahko težja in napornejša kot pot naprej, da bi poiskali rešitev. (125)

* Zdaj pa sem sam. Gora je postala mogočna, jaz pa sem zgolj list, ki ga nosi usoda, povsem odvisen od sunkov vetra. Ampak, konec koncev, ali ni prav to tisto, kar iščemo, ko se podajamo v gore? Ko tečemo po gorskih grebenih? Ali ne iščemo prav tega, da se počutimo človeške, majcene v obdajajočem nas svetu, drobcene in nepomembne, obdane z naravo, ki ima neznansko moč. (126)

četrtek, 4. oktober 2012

Be My Baby


Manifestove iskrice 1.

Ko beremo časopise, revije ali knjige, si ljudje lahko ustvarjamo različna mnenja, odvisna od načinov razmišljanja bralca, njegovih predhodnih izkušenj in pogledov na življenje. Prav tako v knjigah bralca nekateri deli oz. odlomki bolj pritegnejo  in impresionirajo, drugi pa manj...in spet določen del nekoga navduši, drugega pa pusti hladnega in obratno. 

V slovenskem prevodu Killianove knjige sem se prvič ustavil na 10. strani: Starša sta naju naučila ljubiti goro in to tako, da sva se počutila del nje. Kajti v bistvu je gora kot oseba...

                                                             ***
in na 21. strani:
V življenju pride trenutek, ko se moraš odločiti, na kateri vlak boš stopil, in ko se povzpneš nanj, ne smeš razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi šel na katerega drugega...
V resnici popolnost obstaja samo v nas samih...
Vsaka pot nas bo pripeljala na drugačen kraj, toda naši koraki so tisti, s katerimi bomo na katerikoli od teh poti našli več ali manj iskric sreče.

sreda, 3. oktober 2012

Manifest gorskega tekača

Killian Jornet, katalonski gorski tekač in turni smučar, pripoveduje zgodbo o štartnih številkah in ciljnih trakovih., zgodbo o samotnih razgledih in klepetih s prijatelji, pa tudi zgodbo o zmagoslavju, solzah in bolečini.
Knjiga Teči ali umreti ni le športnikov dnevnik in okno v svet vrhunskega atleta, je borba med telesno bolečino in močjo uma, odlično motivacijsko branje za vse ljubitelje športa. Killian ni le neutruden garač, kljub stalnim naporom je sleherni trenutek predvsem poln življenske vedrine (besedilo z zadnje strani slovenske izdaje).
Spremno besedilo (predzadnja stran) je prispeval AVI.

Danes sem knjigo dobil po pošti. Yes!!


ponedeljek, 17. september 2012

Taktična poteza

Včeraj sem na koncu poročila o petkovo- sobotni avanturi na trasi Gorskega maratona štirih občin grozil z nadaljevanjem...pa mi je medtem kapnilo, da je tale dnevnik bolj primeren, ker mi daje več možnosti za bluzenje...torej, gremo!

Zakaj v prvi krog?
Vsaj dva razloga, prvi je znan (poznavanje proge- čeprav je ponoči vse drugače), drugi pa malo manj: gre za kalkuliranje, če bi me slučajno prijelo, da bi šel še enega ali celo dva. Če si v prvem, so možnosti odprte. Pa smo se lep del prvega kroga zafrkavali v to smer.

Zakaj v drugega in tretjega?
Ponovno se mi je zbudila želja, da bi morda enkrat vendarle naredil tri. Vendarle NE: zaenkrat je "zdravorazumsko" vprašanje, zakaj, hudiča, bi potem, ko sem prišel okrog, šel še enkrat in potem (ne me basat) še enkrat? močnejše od želje, da bi se vpisal v klub ekstremistov. Ja, to je to, če hočem enkrat opraviti s "tremi kultnimi krogi" (klas na TF), moram najti prave (oz. ustrezne) odgovore na zgoraj zastavljeno vprašanje. A kako najti ustrezne in dovolj močne odgovore???
Morda malce manj razuma in malce več norosti???
Morda bi bilo že mimo, če se ne bi ponavljalo v krogih??? Kdo ve.

Noč in dan
Nekateri imajo radi nočne teke. Z enim mnenjem se celo strinjam: čez Durnik je bolje iti ponoči, enostavno se prestopaš in bolje, da nič ne vidiš. S strmino se ne obremenjuješ, ker je ne vidiš in tudi čas hitreje mine. Morda je bolje tudi to, da s Koble ne vidiš Porezna...itd.
Noč je namenjena spanju! To moje mnenje je v navzkrižju z vsemi teki (turami), daljšimi od 16 ur (poleti), toda če bom hotel opraviti s trojčkom, bom mnenje moral postaviti na glavo. Tokrat sem ga delno že, štiri ure po temi, od Kala do Hudajužne in prek Durnika ter Porezna na PB.
Morda bi bilo že mimo, če bi bilo možno v celoti čez dan??? Kdo ve.



Mejniki!?
Pa ni dovolj, trije krogi v 24 urah. Šli so še dlje, še več krogov...pa po drugi strani tekmovanje, kdo bo hitreje prišel 3X okrog...
Slovenci smo znani po tem, po tekmovalnosti, ki včasih gre čez vsako mero. Kje so meje?

ponedeljek, 10. september 2012

Motorhead končno spet v Ljubljani!

10. december, 2012, Hala Tivoli!
O Motorhead, predstavnikih najbolj surove različice rock´n´rolla...
Nazadnje so bili v Ljubljani leta 1989, kasneje so nastopili  še  na motozboru v Moškanjcih pri Lendavi 1999 in na Metalkampu v Tolminu 2007.
Res je, Lemmy si za svoje zasluge, kot eden utemeljiteljev rock kulture, že davno zasluži popolno spomeniško varstvo...
Dogodka v Tivoliju nikakor ne kaže zamuditi! 
Itaq! 

nedelja, 2. september 2012

Tragičen konec...

zgodbe o volku Slavcu in njegovi Juliji?
Italijanski sodelavci so našli truplo mlade volkulje... (več).

Vse telemitrične ovratnice, ki so bile nameščene na volkove v Sloveniji, so bile opremljene z napravo za avtomatsko odpadanje. Sproži se po dobrem letu tako, da je volk ne nosi več brez potrebe potem, ko zaradi izpraznjene baterije preneha pošiljati podatke...

sobota, 18. avgust 2012

Too old to rock´n´roll, too young to die

Debata in cilji
Kolega vsako leto sodeluje pri organizaciji, a ni še nikoli tekel na Ratitovec. V debati ga vprašam, če bo morda letos. Pa pravi: letos še ne, čez dve leti! Zakaj čez dve leti? Takrat jih bom imel 50 in to je moj cilj, prvič tek na Ratitovec in prvič 42-ka (ki je tudi še ni pretekel). Aha...to je to.

Prebliski
Kaj pa jaz? Kakšni bodo moji cilji?
O tem nisem še niti razmišljal. Pa bo čas, da začnem.
Ja, čas nezadržno hiti. Nekje sem bral, da je človek najbolj storilen v obdobju med 40- im in 50- im letom. Takrat že bistveno spremeni svoje poglede na življenje, začne se zavedati njegove minljivosti in pomembnosti čimbolje izkoristiti vsak dan, ki mu je dan...poleg tega pa ima še dovolj energije, da je svoje načrte sposoben uresničevati...

Bi si tudi jaz moral zastaviti kakšne cilje?
Planirati karkoli vnaprej mi je vedno problem. Za jutri še ne morem z gotovostjo reči, kje bom in kaj bom počel, 26. avgust mi prinaša nekaj zelo dobrih idej in kup nejasnosti, kaj bo čez dve leti je pa itak vse v megli...
Nekaj posebnega?!
 

 

torek, 26. junij 2012

Vedno isti??

Govoriti...ne govoriti...
Pisati...ne pisati...
Po obdobjih razmišljajočega dolgovezenja in verbalnih izletov - ali bolje (ne) kvalitetnih izgubljanj- je zadnje mesece tale dnevnik skoraj prazen...maj, junij...nekaj o perverzijah (grupni nateg) naših "omiljenih" trgovcev s športno opremo, pa nekaj o romantični zvezi Romea (beri Slavca) in Julije...Pa ljudje vendarle (hvala bogu) nismo vedno isti oz. enaki, se stalno spreminjamo (vsaj večina...no ja, vsaj nekateri...menda...peščica...).

Biti načelen?

 Je to kvaliteta? Meni ne! Načela omejujejo človeka!
Se "nenačelen" človek obrača po vetru? Ne bi rekel. Problem "načelnega" človeka je, da se obnaša kot furmanski konj. Niso mu pomembni argumenti, ni mu pomembna logika, važno je samo sledenje ideologiji, onkraj le-te je praznina. "Nenačelen" človek je sposoben prisluhniti argumentom, drugim platem iste situacije, gledati stvari z različnih zornih kotov...in tako priti do pravih odgovorov in razumnih rešitev. To ni človek "brez hrbtenice", to je često človek modrih odločitev.


sobota, 9. junij 2012

Gibanje z ovratnico opremljenih volkov v maju

Zelo zanimivo dogajanje: ultratekaški zvezdnik Slavc (btw.: ovratnica je naprogramirana tako, da mu odpade konec avgusta), Luka iz tropa Gotenica je v tem času doživel prometno nesrečo (na srečo nič usodnega)..., novo ovratnico pa je dobila volkulja Tonka s petimi mladiči iz tropa Vremščica- Nanos . To in še več na strani Slowolf!

torek, 5. junij 2012

Ultratekaški volk Slavc postaja zvezda

Začetek leta sem na spletni strani Slowolf nekaj mesecev spremljal premike volka Slavca, ki je konec leta 2011 zapustil svoj trop na Slavniku in se končno, po več kot 800 km dolgi poti ustalil v bližini Verone.
O tem sem poročal tudi na blogu:
o projektu, 
 o ultratekačih med volkovi,
pretečenih 832 kilometrih in
o tem, kaj je ultraša naposled zaustavilo.

Sedaj je zadeva dobila večje razsežnosti, o tem pa bo govora tudi v današnji oddaji preverjeno!
Poleg Slavca bo verjetno zanimiv tudi prispevek o tekačih, ki se vsako noč ob treh podajo na 3- urni tek...

Pa ravno danes imamo sestanek AD.

torek, 29. maj 2012

Brave New World

brez besed

Nateg no.2.

Rekreativni tekač dobi na teku trojk bon za popust v vrednosti 20€, ki ga lahko vnovči do 31. maja za izdelke v vrednosti najmanj 80€...popusti se izključujejo...
Takih tekačev je nekaj tisoč...
In potem vkoraka v najbližjo trgovino, da bo uveljavil bon. Toda: zakaj bi uveljavljal bon za 20€, če istočasno poteka akcija 3 za 2 in lahko "prihrani" še bistveno več? Prihrani, čeprav v resnici morda kupi stvari, ki jih sploh ne rabi! Torej lahko vrže kupon v smeti...v trgovino je prišel (kar je bil glavni namen darilnega kupona) in bo sedaj tam pustil še veliko več denarja, kupil bo tri stvari...če se bo le pustil nategniti...
Odlične marketinške poteze naših trgovcev. Če jim uspe nafarbat le nekaj % od tistih nekaj tisoč tekačev, je akcija uspešna.
Pa to ni moj primer, ker sem že spregledal. Morda bi celo šel po kakšne superge po -20%, če nas ne bi istočasno nasrali še z drugo akcijo, ki sama po sebi ni slaba, a vse ob pravem času. Tako je pa moj "darilni bon" že v smeteh!
No ja, res pa je, da je bila akcija 3 za 2 zaključena včeraj, za bon je pa časa še par dni.

sreda, 23. maj 2012

Kdo je zdaj tu nor oz. kdo koga farba?

V rokah držim dve stvari:
1) Hervisov kupon za 15 % popust na najljubši izdelek, katerega sem (oz. smo ga verjetno vsi udeleženci) med drugim dobil v vrečki na maratonu v Radencih, velja ob predložitvi ali pridobitvi sportsclub kartice in je vnovčljiv v dneh med 24. majem in 27. majem (4 dni);

2) Mobilni telefon, na katerem imam kot (že dolgo) član sportscluba priložnost prebirati sporočilo, v katerem me obveščajo o tednu norih cen (popusti do - 50%) med 23. in 29. majem, torej v istem časovnem obdobju (dan prej in dva potem) kot je unovčljiv v prvi točki omenjeni kupon.
Kakšna je možnost izkoristiti kupon?

Saj ga niti nisem nameraval, tako kot tudi večine drugih nisem, v glavnem imajo reklamne namene in so itak brezpredmetni, ker se popusti izključujejo, jaz pa nimam namena kupovati nekaj samo zato, da vnovčim kupon...
Nekaj dobrega: SMS me je dodobra nasmejal!

nedelja, 8. april 2012

(Pre)velika izbira

1. uvod: o odločitvah
...sleherna posledica ima svoj vzrok. Življenje ne vsiljuje ne dobrega ne slabega, radosti ali trpljenja, globine ali površnosti...Kako se nam godi, ni toliko stvar okoliščin in dogodkov, temveč predvsem lastnih odločitev. Te pa so dobre ali slabe in potlej je taka tudi žetev posledic: bogata ali borna. (knjigi na pot, Prof. dr. Manca Košir)
Vsak trenutek življenja pomeni novo možnost in novo odločitev...
(iz knjige Zvone Modrej- Tvoje odločitve )

Pa moj namen niso kakšna globoka psihološka razglabljanja o pomembnih življenskih odločitvah, tak uvod sem dodal btw. in ima malo veze s tistim, kar sledi v nadaljevanju:

2.uvod: o izbiri
Izbira in njena pogosta zveza svoboda sta nedvoumni dobrini modernega življenja. Večina ljudi bi raje kot v trgovinici na vogalu, kjer je izbira majhna, nakupovala v nakupovalnem središču, kjer je za vsako vrsto hrane deset različnih ponudb...In vendar, ko ljudem dejansko ponudite večjo izbiro- recimo 40 različnih čokolad za sladokusce (namesto šestih)- je manj verjetno, da se bodo odločili za katero izmed njih; in če se bodo, bodo z izbiro manj zadovoljni. Čim večja je izbira, tem bolj pričakujete, da boste našli ravno tisto, kar iščete; hkrati pa velika izbira zmanjšuje verjetnost, da boste izbrali najboljši izdelek. Tako trgovino zapustite z omajano gotovostjo, da ste izbrali prav, nakup boste pogosteje obžalovali in pogosteje boste razmišljali o možnostih, za katere se niste odločili. Če se izbiri lahko izognete, se verjetno tudi boste (odstavek iz knjige, ki jo sedaj berem ).

Brez dvoma je pri tekačih ena najtežjih izbir izbira pravih tekaških copat. Ne bi veliko o tem, tekači še predobro veste...
Vsaj toliko pomembna kot izbira superg je npr. izbira pravega ležišča. Proizvajalcev je veliko, različnih materialov, različne trdote...Skoraj 1/3 življenja preživimo v postelji in neustrezno ležišče nam lahko povzroča vrsto težav. Toda, kako pri nakupu vedeti, katero je pravo za nas...
In odločitev, da bo zaenkrat dovolj, če je predolgo, itak nihče ne bere.

sobota, 7. april 2012

petek, 23. marec 2012

Iskalci resnice

Obstaja cela paleta ideologij o življenju, njegovem smislu, pravih poteh...poglejmo samo, koliko je religij, koliko je bilo v zgodovini filozofij, pa morda včasih niti ne toliko kot se jih je porajalo v zadnjih stoletjih.
In tu se ljudje obnašamo zelo različno. Nekateri v rani mladosti od staršev prevzamejo tradicionalno religijo in se je skozi celo življenje držijo kot pijanec plota. Ta jim je edina zveličavna, običajno pripadnike drugih religij ali ideologij (kaj pa je religija drugega kot ideologija?) gledajo postrani in se celo norčujejo iz njihovih verskih obredov (glej jih, kako so neumni) ter razglašajo svojo religijo kot edino pravo. Oni živijo v svetlobi, vsi ostali pa v temi. Kot furmanski konj gredo samo po poti svojega prepričanja, vedno so prepričani da vedo pravi odgovor, lastijo si boga...in se pogosto razglašajo za iskalce resnice.  Pa so res?
Iskalec je tisti, ki stalno nekaj išče, ki ne ve odgovorov, raziskuje, si ustvarja svoje mnenje...in je zato običajno zbegano, zmedeno bitje...in moram reči, da so mi običajno taki (raz)iskovalci veliko bolj všeč...tisti prvi znajo biti celo nevarni, ko zaidejo v fundamentalizem, poleg tega pa se je z njimi zelo težko pogovarjati, ker imajo itak vedno prav in za svoj prav so se pripravljeni kaj hitro tudi spreti.

nedelja, 18. marec 2012

Dva velika na Ušću

Ušće Park, Beograd  , v sliki.
Za letos se obeta pestro dogajanje, Metallica s turnejo obeležuje 20 let od izida Black albuma, 8. maja na Ušću v Beogradu in 13. maja v Italiji, Udine...prevozi+ vstopnice
Drugi veliki koncert je napovedan za 28.6.2012. Black Sabbath  je skupina, ki mi je bila zvočno vseskozi veliko bolj všečna kot npr. bolj znani Deep Purple...V maju in juniju se "odštekani" pevec Ozzy Osbourne odpravlja na Ozzy and friends tour, poleg originalnih članov Black Sabbath se pojavljajo tudi imena Slash in Zakk Wylde (select dates), 26. junija bo ekipa na Dunaju...
Kdo sta zgoraj omenjena gosta? Ni treba izgubljati besed, poznavalcem je itak takoj jasno, Wikipedija pravi takole: SlashZakk .
Vstopnice prodaja Eventim.

petek, 9. marec 2012

Plačilo prostega dne krvodajalcem

Zavod za zdravstveno zavarovanje je kot enega od 14 možnih ukrepov, s katerimi bi lahko letno privarčevali 361 milijonov, navedel tudi izločitev plačila krvodajalskega dneva iz zdravstvene blagajne. Kot je pojasnila Irena Kramar, vodja Centra za transfuzijsko dejavnost Izola, iz zakona o delovnih razmerjih izhaja, da delavcu, ki daruje kri, ta dan pripada. V zavodu pa ocenjujejo, da ni zdravstvena blagajna tista, ki bi morala ta strošek kriti. ( radio capris)

Kaj menim jaz, kot krvodajalec?
Krvodajalcu ne pripada prosti dan kot nagrada za dano kri ampak mu pripada zaradi nezmožnosti opravljanja dela na dan odvzema (1/2 l ) krvi. Spomnimo se, včasih sta krvodajalcu pripadala celo dva prosta dneva. Večina krvodajalcev ne gre na odvzem zato, da bi bili en dan prosti ampak krvodajalstvo razumejo kot dobro, človekoljubno, plemenito dejanje. Kljub temu pa se skoraj zagotovo ne bom več udeležil krvodajalske akcije, če bom moral zato vzeti dopust. Popolnoma jasno in razumljivo mi je, da to breme ne bo šlo na pleča delodajalcev. Kot posledico takega ukrepa lahko pričakujemo upad števila krvodajalcev.

V Sloveniji dnevno potrebujemo 350- 400 krvodajalcev oz. v Sloveniji vsakih 5 minut nekdo potrebuje kri. Nadomestka zaenkrat še ni.
 

ponedeljek, 5. marec 2012

Slavcovih 832 km poti

Spet novosti na projektnem blogu! Volk Slavc je do konca februarja prehodil že 832 km poti. V Italiji se je obrnil proti jugu, zapustil Alpe in se spustil v nižinske predele Benečije...Preberite sami!

torek, 21. februar 2012

Pozitivno razmišljanje- več škode kot koristi?

Uvoda ne bom pisal. Ni potrebno. Članek pove dovolj. Gre za velik razkorak med realnim razmišljanjem (pa ne negativnim razmišljanjem) in zavajajočim pozitivnim razmišljanjem.
Moram priznat, da mi je spletna stran Planet lepote, kjer je bil članek objavljen (2009), sama po sebi "sumljiva", pa bom to zanemaril, ker je tisto, kar prinašata ti dve strani, vredno razmisleka.
Pozitivno razmišljanje v najbolj ekstremnih oblikah je privedlo do finančne krize...
"Kaj je torej pozitivno razmišljanje – samo še en dodaten način pranja možganov posameznikom oz. množicam? Da ne bomo več sposobni imeti realnega pogleda na svet in dogajanje okoli nas in tako spregledali vse grozote, ki se dogajajo, v prepričanju, da če bomo videli rožnato, bo postalo rožnato?"

nedelja, 12. februar 2012

Življenje kot igra žongliranja

Članek pod prenapihnjenim naslovom  Besede, ki vam bodo spremenile življenje  (pogosto uporabljen besednjak, pri kakršnem postanem, milo rečeno, zelo skeptičen do besedila, ki sledi), a v tem primeru je prekaljeni poslovnež s preprostimi, lahko razumljivimi modrostmi zadel bistvo...

Se tako rešuje krizo?

Že zadnjič sem se v enem svojih zapisov dotaknil te teme: " politiki...in ne, ne bom o tem, tega je čez glavo dovolj v informativnih oddajah in gostilniških debatah, pa ne bomo reševali države še tukaj, čeprav je, resnici na ljubo, to zadnja skrb naših politikov, prva pa vsekakor skrb za lastno rit...pa ne mislim, da v tem kaj odstopamo od standardov večine "civiliziranih" držav na svetu, čeprav so vseh polna usta...
 Ja, Slovenija nič ne odstopa, tudi evroposlanci na veliko zapravljajo naš denar, namesto da bi reševali krizo!
In kriza se bo spet reševala na plečih tistih, ki je niso zakrivili in ki že tako nič nimajo. Da gre človeku na kozlanje...

torek, 7. februar 2012

Ultratekaški volk Slavc

Potem, ko sem dolgo zaman čakal novice o gibanju z ovratnico opremljenega volka Slavca, ki je 19. 12. zapustil svoj trop in se odpravil proti severu ter se v januarju nahajal blizu zvezne dežele Salzburg, me je danes razveselil nov zapis na Projektnem blogu o gibanju z ovratnico opremljenih volkov v januarju.
Slavc je v tem času prečkal mejo z Italijo in je v bližini znanega smučišča v provinci Južna Tirolska, kjer se občasno pojavlja še en volk (tega so italijanski kolegi uspeli posneti, posnetka sta na projektnem blogu)...medtem pa volk Luka iz tropa Gotenica v družbi ostalih volkov redno patruljira meje svojega 49 400 hektarjev velikega teritorija...

torek, 31. januar 2012

Življenje je lepo

Labilen
Enkrat vesel, dobro razpoložen, energije in načrtov poln raziskovalec...v nekaj dneh skoraj na tleh, zagrenjen, črnogled...in naenkrat spet odriv z dna proti vrhu. Plima in oseka. Nikoli ne veš, zakaj je temu tako, kje je vzrok, kaj je tisto, kar vpliva...
Dober mesec nazaj, malo pred novoletnimi prazniki: začarani krog, ptičje gnezdo...sivina...Tam nekje je bilo dno, od katerega sem se potem odrinil in izplaval.

In potem?

Za praznike čudovit teden v Sp. Danjah, pa v januarju non-stop neko dogajanje...
1) Po dolgem načrtovanju je kuhinja ugledala luč sveta in presegla vsa optimistična pričakovanja;
2) Po dolgem načrtovanju je bil končno uspešno zaključen tudi garderobni projekt pri tekaškem kolegu s TF;
3) Po dolgem načrtovanju me je selitev pohištvenega salona mizarstva Zupanc vendarle prijetno presenetila: dokaj umirjeno smo bivše prostore v BTC danes izpraznili in v glavnem so eksponati (kuhinje, otroška soba, notranja vrata, aparati...) že postavljeni. Jutri salon začne delovati na novi lokaciji!
Ob tem ne morem mimo spominov. Kuhinj je bilo veliko, prav tako pa tudi drugega pohištva; 
4) Po dolgem pričakovanju sem šel med dedke. Zelo vesel in še tukaj najlepša hvala vsem za čestitke in lepe želje!
In spet enkrat pritrdimo Pavčku:

Tone Pavček - Sreča

Sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi.
In ko imaš nekoga rad. 



Ob vsem tem?
Šport gre v drugi plan! Razumljivo! Je vsega drugega dovolj in preveč. Odraža se tudi v pisanju spletnega dnevnika: res sem v januarju v ustrezen dnevnik prispeval 7 objav, a zadnjo že daljnega 14.1., medtem, ko je v drugem, gobezdanju namenjenemu dnevniku, tole, kar berete, že 14. januarsko oglašanje. Migam ja, največ v službi, je pa daleč od treningov, ki bi me približali dobrim rezultatom na tekmi, najsi je govora o rekreativnih tekih od 5 do 12 km, polmaratonu, maratonu ali tekih, daljših od tega.
Sedaj me doma čaka podiranje stene, katero smo pred 8 leti postavljali. Delo bo bolj umazano, kot takrat. Nov pod, novo pohištvo...ni konca.
Na optimalne priprave ne morem računati. Bo pač šlo tako kot prej: dati vse od sebe...
Ali sem končno dovolj pameten, da se ne bom silil s stvarmi, na katere nisem pripravljen? Ena mojih največjih napak, toda: ali bi sploh šel na kakšno tekmo, če bi "čakal" na optimalno pripravo??

Kaj se je zgodilo?
Samega sebe sem zalotil, da se mi je ob prebiranju tekaških prispevkov, npr. v temi: Kako pa smo danes tekli? porajalo vprašanje: ali res, hudiča, med tednom nimajo drugega dela??
 In ugotovil, da je z mano nekaj narobe. To res nikamor več ne pelje!

torek, 24. januar 2012

Likof

Kuhinja je običajno eden večjih projektov in tudi v tem primeru ni bilo nič drugače. Načrtovati smo jo začeli pol leta nazaj, bile so ideje, pa spremembe...nabava aparatov pri Zupancu, pa potem še "leseni del". Tudi to s(m)o izdelali pri mizarstvu Zupanc (kjer sem zaposlen), montiral sem pa sam: začel v soboto, danes pa finiširal.
Kuhinja je huda, hčerka in njen fant sta tudi zadovoljna...

nedelja, 22. januar 2012

Življenje teče dalje, življenje gre naprej

Tehtnica se odloča, naj začne pri politiki ali pri lotu, oboje je prav sedaj strašno aktualno in zelo podobno: ena velika loterija, nikoli ne veš, kaj te čaka in kako se bo obrnilo in kaj ti bo prineslo in zato bom najprej poračunal z lotom, ki ravno danes spet ni prinesel nove sedmice kljub velikim željam in pričakovanjem tisočev in o katerem je Uroš pravilno ugotavljal, da je navsezadnje vendarle zgolj razmetavanje denarja in če hočemo kaj imeti, si to moramo ustvariti sami z delom svojih rok in kaj nam bodo € milijoni, enormni loterijski dobitki itaq še nikomur niso prinesli sreče in jih v resnici nihče ne potrebuje, saj tudi ne bi vedeli kaj početi z njimi, sreča je namreč v majhnih stvareh, a kot vedno se pojavi toda: namreč, če sem v igri imam možnost, sicer pa ne, in grem vplačat eno kombinacijo, več pa ne; nekateri res veliko zapravijo, kar je pa v resnici zelo brezveze, namreč, če imaš srečo, je ena dovolj, ti nič ne pomaga razmetati celo plačo, edini učinek bo, da boš brez nje, in nenazadnje lahko situacijo tudi obrnemo: je večja sreča, če zadanem ali če ne zadanem...in tako sem pri drugorazredni loteriji: politiki...in ne, ne bom o tem, tega je čez glavo dovolj v informativnih oddajah in gostilniških debatah, pa ne bomo reševali države še tukaj, čeprav je, resnici na ljubo, to zadnja skrb naših politikov, prva pa vsekakor skrb za lastno rit...pa ne mislim, da v tem kaj odstopamo od standardov večine "civiliziranih" držav na svetu, čeprav so vseh polna usta...in zato raje grem naprej na službene zadeve: hvalabogu imamo še vedno dovolj dela, v petek, npr.sem se "pasel" po Uncu, istočasno se dela na selitvi salona pohištva na novo lokacijo na Celovški v Ljubljani in tole bo še nekaj časa trajalo, predvsem naslednji teden pričakujem norišnico, ko ne bo nobena stvar dovolj hitro opravljena, vse bo šlo "čez konce", nihče ne bo vedel, kje je kaj in kaj je kje, kar velja tudi za glavo: ne bom vedel, kje se me drži in se vnaprej opravičujem ter izjavljam, da v takih pogojih ne morem biti odgovoren za svoja dejanja...vsekakor bi se zadevo dalo speljati tudi na normalen način...pustimo se (prijetno) presenetiti...ja, in medtem,  ko nas hčerka Sabina drži v nestrpnem pričakovanju potomcev, so konec tega tedna padle zadnje "klape" nove kuhinje: ta že kaže svojo podobo in že sedaj se vidi, da bo res huda; vedno znova si ogledujem tiste tri fotke, ki sem jih posnel včeraj zvečer ob 20. uri, ko sem zaključil z delom in pospravil orodje, a jih ne bom objavil, ker ni še konec, čaka me še nekaj ur zavzetega dela, potem pa likof...sem se ponoči zbudil in iskal neke rešitve in je bila btw. ura in pol brez spanja: rešitve se pa le najdejo...ker so stvari precej obremenjujoče in mi vzamejo precej časa, od teka po cesti iz Železnikov do Dražgoš začetek tedna še nisem naredil nobenega tekaškega kilometra, danes pa sva z Romano šla peš od doma v Dražgoše in nazaj, vsega dobri dve uri zračenja, vendar: treba si bo spet čas vzet za tek, če hočem na kakšno tekmo, brez kilometrov ne bo nič...dober motivator bi bil lahko štirinožni ultratekač Slavc, o katerem pa žal že 10 dni nisem zasledil novih zapisov, čeprav vsakodnevno spremljam spletno stran, prav tako kot tudi delo odličnega fotografa Domna Dolenca, katerega novi portfolio me je očaral...in nadaljevanje prihodnjič

Nov portfolio fotografa Domna Dolenca

Fotograf Domen Dolenc ima nov portfolio z novimi fotografskimi "ustvarjalščinami", če koga zanima...a že sedaj povem, da je vredno ogleda oziroma škoda neogleda. TULE!

četrtek, 19. januar 2012

Misli na pašo

Jebela cesta!
V zadnjem času možgani nikakor na OFF: poleg razmišljanja v službi, pa spet nekih strašnih planov doma, pa tega, da bi blo vendarle fajn, če bi vsaj vsake dva dni tudi na tekaški način krake pretegnil...pa tega, kako naši vrli izvoljenci, ne glede na barve (kako bi nam bilo šele brez njih hudo)- ob tem, da naj bi bila njihova skrb tudi blaginja ljudstva, ki ga predstavljajo v perlamentu in so zato prekleto dobro (pre)plačani, povsem drugače kot obubožano ljudstvo, katerega izvoljenci in zastopniki so- pogosto delujejo podobno kot raja v gostilni v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, z eno razliko: od vina se strezniš, od kruha nikoli! in upanje splahni, korakov v pozitivno smer še ni pričakovati...torej:

Ljudje smo miselna bitja in hkrati zelo različna bitja in verjetno so stvari, ki so v tem tednu pritegnile mojo pozornost povsem druge, kot stvari, ki so pritegnile pozornost kogarkoli drugega, vendar se mi zdijo dovolj zanimive, da jih delim z drugimi...kdor noče, naj pač ne bere:
1) Volkovi na slovenskem in ultramaratonec Slavc
2) Tihi ubijalec
3) Merite srčni utrip

Najbolj pomembno pa je, da že sedaj lahko ponovim oceno iz prejšnega: Kot po maslu!
LP

Merite srčni utrip

Še eno področje, o katerem se športniki največkrat pogovarjamo v zvezi z obremenitvami med izvajanjem športne dejavnosti, naj bo to trening ali tekmovanje...
V zadnjem tednu so časopisi ( Primorske novice , pa Gorenjski glas) objavili opozorila kardiologov pred Atrijsko fibrilacijo , najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega utripa, ki lahko privede tudi do možganske kapi. Zato se je prejšni teden začela kampanja Merite utrip srca , potekala pa bo do konca leta.

Športniki se pogosto pogovarjamo tudi o tem, kako nizek imamo utrip v mirovanju: to naj bi bil znak naše telesne pripravljenosti, kondicije. Sedaj kardiologi pravijo, da je normalen pulz 60 do 99 udarcev/min, vsa odstopanja gor/dol naj bi se diagnosticirala. Par dni nazaj sem ponovno meril krvni tlak (po službi) in je bil presenetljivo visok- običajnih okrog 140 mi je naraslo na 153. Toda: model v lekarni na to sploh ni imel pripomb, je še čisto OK., obregnil se je ob pulz (49/min), ki je veliko bolj zaskrbljujoč...po njegovem ga imajo vrhunski športniki okrog 55.
Zgoraj navedene članke sem odkril kasneje in šele potem mi je postalo jasno, kakšne so direktive in od kje mu ideje.
A v ozadju se spet skriva farmacevtska industrija...

Aktualna tema - CO

Ogljikov monoksid je po nekaj tragičnih dogodkih v zadnjem času postal vroča tema. Naenkrat smo se začeli zavedati (ja, tudi jaz sem med njimi, prav lansko jesen sva si v Danjah organizirala kaminsko ogrevanje na trda goriva), da se prijeten dopust lahko sprevrže v tragedijo. Pa ne mislim, da bi nova, strokovno montirana peč, predstavljala kakšno hujšo nevarnost, a vendarle me porajajoča se vprašanja hitro pripravijo na surfanje po netu: za kaj, hudiča, se gre?...kako ukrepati?...
Kot ponavadi, gugl vse ve: vizita je le ena od strani s številnimi informacijami.
Rešitev je v rednem vzdrževanju naprav in prezračevanju prostorov, zelo priporočljiva pa je nabava detektorja za CO (plin brez barve, vonja in okusa!), ki pravočasno opozori na zvišanje...Seveda ne bomo kupovali najcenejšega z vprašljivim delovanjem: taka zaščita je slabša kot nič. Dobri znajo biti dragi, a kaj je to v primerjavi z življenjem.
In kot lahko sklepamo že iz članka na prvi povezavi na začetku tegale prispevka, CO lahko ponekod (predvsem v bližini prometnic) naredi veliko škode tudi tekačem...

sreda, 18. januar 2012

SloWolf

Včerajšna novica s tiskovke me je spet enkrat spodbudila k brskanju.
Projekt SloWolf je vsekakor zelo zanimiva zadeva, med volkovi pa je tudi nekaj pravih "ultrašev", kot npr. volk Slavc , ki se je v času sledenja z ovratnico že gibal na področju Hrvaške in Italije, 19. decembra 2011 pa je zapustil svoj rodni trop Slavnik in jo mahnil v Avstrijo: 12. 1. 2012 se je nahajal v bližini meje zvezne dežele Salzburg, 180 km zračne razdalje od svojega rodnega tropa. Blog - Slavc nadaljuje svojo pot po Avstriji.

sobota, 14. januar 2012

Kot po maslu...

Tone Pavček - Sreča

Sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi.
In ko imaš nekoga rad. 


Teden je minil, kot bi mignil. Dober teden, delovno uspešen...zaključenih nekaj uspešnih projektov. Pa še za tek se je našel čas. Lepo! Kot po maslu...

torek, 10. januar 2012

Topel stisk roke

Revija "Naša lekarna", št. 58, december 2011 , članek Tisoč želja na starni 84:

V toplem stisku roke začutimo energijo
Pri tem začutimo energijo ali pa, da te energije ni nikjer. Energija nastaja, ko zaužito hrano v celicah spremenimo. Naša skupna energija je sinergični seštevek vseh drobcenih mikroenergij iz vseh tisočev milijard naših celic. Energija v celicah nastaja v mitohondrijih, ki so nekakšna kurišča hranilnih snovi. Pri tem je pomembna polpropustna dvoslojna celična membrana, ki mora selektivno prepuščati hranilne snovi v celico in odpadne snovi iz nje. Če ima človek energijo, mu ta mehanizem deluje. In to se čuti tudi, ko ti poda roko! Začutimo pa tudi, ali je roka vlažna, morda celo hladna...Nekako te prešine, da z zdravjem takega človeka ne more biti vse v najlepšem redu, kajne? Začutimo tudi psihično negotovost.
Zato ne rečemo zaman "topel stisk roke". Ta dobesedno pove, da imamo pred seboj zdravega človeka, ki je tudi psihično stabilen, zanesljiv in zaupanja vreden...

Ups...in kaj je sedaj narobe z mano, kaj mi manjka? Še sredi poletja imam ledeno mrzle roke...

petek, 6. januar 2012

Metoda 100 želja

Pred novim letom se naletel na članek 100 želja. Ne bom o tem, vse, kar je zanimivega, je na povezavi.
Ideja mi je bila sprva BZ, a je hitro postala mikavna, neke vrste igra in je predstavljala dober izziv. Malo nazaj sem v spletnem dnevniku v zadnjem odstavku jamral zaradi pomanjkanja ciljev. Morda bi skozi to igro cilji lahko postali bolj jasni...in sem začel...
 Sedaj sem pri številki 27...Pišem, kadar mi kaj pride na misel, morda pa bo potem pogled na celoto prinesel kako zanimivo razkritje ali cilj...morda celo pot??