ponedeljek, 16. december 2013

Kako delamo oz. Show must go on

1) Najprej citati!
Marcelle Auclair, Knjiga o sreči. Izvod imam že xx let, prevedel ga je Slavko Krušnik, gre pa za ponatis iz leta 1994, vmes je imela prste Goriška knjižnica Franceta Bevka, spremno besedo pa Manca Košir.

O VESELJU PRI DELU
Opravljati moramo bolj ali manj mučna ali dolgočasna dela...
Ni toliko pomembno delo, ki ga opravljamo, kot naš odnos do njega...
Karkoli delamo, poiščimo najboljši razlog, zaradi katerega moramo delo opraviti in se ga lotimo z ljubeznijo...Upravičiti svoje življenje je za nas odrasle dolžnost. Ta veličastni namen ostane enak za vse, kakršenkoli že je naš poklic.
Naučimo se delati z veseljem,...ne z nejevoljo, kot da bi si naprtili zoprno tlako...Skrb za brezhibno oblikovanje predmeta, ki ga izdelujemo, dobra volja, ki jo pokažemo odjemalcu- oboje lajša in oplaja ure truda....

Zastavite si nekajkrat na dan vprašanje: "Ali ta trenutek delam iz notranjega veselja?"...In dodajte še malo ljubezni, kjer je do zdaj ni bilo. Ne samo, da vas tako opravljeno delo in tako predrugačena tlaka ne bosta utrudila, še poživila vas bosta. Tlaka, ki jo prisilno prenašamo, pa nas izčrpa.

2) Zakaj pa sedaj to?
Eto, šova, ki se že 11 tednov odvija na eni od tv  in je prav sedaj v zaključni fazi, nisem redno spremljal, toliko pa že, da lahko rečem, da je med tem in ostalimi šovi velika razlika. Ne zanimajo me toliko recepti, zanimajo pa me medčloveški odnosi, predvsem pa obnašanje ljudi v posameznih situacijah, njihove reakcije...in tukaj sem prišel na svoj račun. Je bilo včasih zelo zanimivo...veliko dela, včasih garanje...vzponi in padci, dobri in slabi dnevi, veselje, žalost...
Kar sem opazil in mi je najbolj padlo v oči, pa je bilo veliko veselje in pravo uživanje pri delu...nekaj, kar vidimo redkokdaj in redkokje...nekaj, kar je vredno razmisliti in vnesti v svoje delo, kakršnokoli je že. Saj veste, v današnjem času je delo postalo skoraj privilegij in tudi možnosti zamenjati dalo, kadar nam nekaj ni všeč, so minimalne...torej se je bolje potruditi, da nam bo v veselje. In sem se spet spomnil na zgoraj omenjeno buklo, jo izbrskal...

:





ponedeljek, 2. december 2013

Migam, torej sem!

Starejši smo, boljši smo...in lepše zgledamo. (ja, ja, stari, kar misli si). Znano tolažilno (da ne rečem spodbujevalno) reklo.
In kako to gre v resnici? 
Starejši smo, več delamo, vse bolj smo (kronično) utrujeni, vse manj imamo časa in energije za hobi (tek).
Če je bilo oktobrsko povprečje delovnih ur še na (vsaj približno) znosnih desetih urah, se je v zadnjih tednih že približalo dvanajstim...
Če sem se pred kratkim pri teku še držal povprečja 1x na teden: sladkih 6 začetek novembra  ter najnaj trasa teden dni kasneje , je sedaj tega konec. Od takrat nisem več tekel. Vikende namenjam svojim obveznostim (za katere skozi teden ni časa), regeneraciji in pripravi na nov težek delovni teden. Miganja imam v službi čez glavo dovolj...
Manjka pa mi hobi...in sprostitev.
Bo treba spet enkrat "udariti po mizi"...vsaka stvar ima svojo mero!


: