nedelja, 20. marec 2011

HIPOTEZE

Berem. Prebiram stare Vrhunske dosežke in včasih naletim na kakšne zanimive teme, razmišljanja...
Na primer: VD, januar-februar 1999 prinaša članek Lajšanje stresa (Zakaj oddih od treninga lahko koristi dosežku). Uvodno razmišljanje se vrti okrog hipotez, zakaj se trenirajoči po treningu počutijo tako dobro. Mnenja športnih psihologov se precej razlikujejo: 
  • vadba naj bi vsaj za nekaj časa omogočila odvrnitev od vsakodnevnih opravil in torej od vsega, kar posameznika teži in mu povzroča skrbi;
  • mnogi menijo, da gre za posledico delovanja endorfinov, ki jih izločajo razne možganske celice. Endorfini so močne, opiju podobne kemikalije, ki lahko v človeku zbudijo občutek neskončnega miru. Raziskovalci so že dokazali povečano izločanje endorfinov med vadbo;
  • fiziologi so prepričani, da gre preprosto za vpliv zvišane telesne temperature, ki zmanjša viskoznost celičnih tekočin ter poveča gibljivost mišic, zaradi česar nas prevzame občutek sproščenega ugodja;
  • nekateri menijo celo, da treniranje zmanjšuje dejavnost desnega režnja možganov in predaja oblast levemu, ki nas obdari s sproščujočim mirom;
Kakorkoli že, važno je, da se po teku dobro počutimo, da se zavedamo, da smo naredili nekaj koristnega zase!
Vendar obstajajo tudi primeri, ko treniranje samo povzroča tesnobnost oz. anksioznost, tj. stanje živčne zaskrbljenosti. Ko se zgodi to, je treba okoliščine postaviti na glavo- treningu se je treba odreči zato, da olajšamo stres, ki ga je povzročil.

torek, 15. marec 2011

Better man

Zadnjič sem pisal o tem, kako ljudje, ki zbolijo, prehajajo skozi pet stopenj v zaporedju: zanikanje, jeza, barantanje, depresija in sprejetje.
Dr. Peck pa pri tem ugotavlja še nekaj zanimivega (citiram):
...da preživljamo povsem enaka obdobja v povsem enakem zaporedju ob vsakem pomembnejšem koraku svoje psihološke ali duhovne rasti. Kadarkoli stopimo velikanski korak naprej v puščavi, kadarkoli dosežemo pomembnejši napredek v svojem razvoju, preživljamo ta proces zanikanja, jeze, barantanja, depresije in sprejetja.
  • Predstavljajmo si, na primer, da imam hudo značajsko napako in me začenjajo prijatelji kritizirati, ker postaja očitna. Kakšen je moj odziv? Rečem si: "Gotovo je zjutraj vstal z levo nogo." Ali:" Pa mora biti res jezen na ženo. To nima nič opraviti z mano!" Zanikanje.
  • Če me še naprej kritizirajo, rečem:" S kakšno pravico se vtikajo v moje stvari? Ne vedo, kaj pomeni biti v moji koži. Zakaj se, hudiča, ne brigajo zase?" Jeza.
  • Toda če me imajo dovolj radi in me kritizirajo naprej, pomislim:" Hej, zadnje čase jih res nisem nič pohvalil, kako dobro jim gre." Začnem jih trepljati po ramenih, se jim na vse pretege smehljam in upam, da jih bo to utišalo. Barantanje.
  • Toda če me toliko ljubijo, da me kritizirajo še naprej, morebiti dosežem točko, ko pomislim: "Je mogoče, da imajo prav? Bi lahko bilo res kaj narobe z mano?" In če je odgovor trdilen, zapadem v depresijo. Toda če zmorem vztrajati ob tej depresivni misli- da je mogoče z mano kaj narobe- in se začnem spraševati, kaj bi to moglo biti, če o zadevi razmislim in jo razčlenim, osamim in prepoznam, lahko začnem proces, v katerem jo ubijem in se je očistim. Ko dopolnim- popolnoma- delo z depresijo, se pojavim na drugem koncu kot nov človek, bitje, ki je vstalo od mrtvih, BOLJŠI ČLOVEK.

nedelja, 13. marec 2011

Vrnitev v življenje

Včasih kak droben dogodek ali bežno srečanje deluje na nas asociativno in nam da povod za razmišljanje, prebudi se radovednost...
Zadnjič me je dogodek spodbudil k pisanju o naši črpalki, tokrat me je

bežno srečanje 
z znancem, takole na cesti, medtem ko sem psa peljal na sprehod, napeljalo v razmišljanje o tem, kako nepredvidljivo in včasih prav krivično je življenje.
Pa ne mislim sedaj na kako poglobljeno razpravo ali referat- kdo bi litanije bral- le par misli o tem.

Rak
je ena tistih bolezni, ki življenje obrnejo na glavo.
Znanstveniki (ali "znanstveniki"- tisti, ki to počnejo namenoma zaradi nekih svojih interesov) stalno objavljajo nova odkritja o rakotvornih snoveh, ki so jih odkrili v izdelkih, katere v gospodinjstvih vsakodnevo uporabljamo, pa tudi v hrani, ki je bila prej vedno na seznamu zdrave prehrane. Btw., jaz sem že prej večkrat rekel, da bi ob izogibanju hrani, ki so jo že kdaj označili za škodljivo (torej bi jedel res le "zdravo" prehrano, ki ne vsebuje prav nobene škodljive sestavine) umrl od lakote, ker ne bi jedel ničesar.
Med brskanjem sem naletel na "informacije, ki jim lahko zaupate" , govora je o kemikalijah, ki jih vsebujejo izdelki pri nas doma in nas stalno obkrožajo in ogrožajo...
Spominjam se še časov, ko je bila ta bolezen tabu tema, danes to ni več. Doleti lahko kogarkoli in prav v tem včasih vidimo krivičnost: zbolijo ljudje, ki vseskozi zdravo živijo, na drugi strani so ljudje, ki na svoje zdravje ne pazijo, kadijo...a nikoli ne zbolijo. Skrivnost...
Dr. Peck navaja stopnje, ki si po odkritju bolezni sledijo v zaporedju:
  • zanikanje: "Verjetno so v laboratoriju zamenjali izvide. Ne morejo biti moji, meni se to ne more zgoditi!". To deluje kratek čas, tej stopnji sledi
  • jeza. Bolniki se razjezijo na zdravnike, bolniške sestre, jezni so na bolnišnico, svoje bližnje in na boga. To seveda nikamor ne pripelje, zato je naslednja stopnja 
  • barantanje. Npr.: "Če se bom vrnil v naročje cerkve in začel spet moliti, bo morda moj rak izginil" ali kaj podobnega. To seveda ne prinese rezultatov, bolniki zapadejo v 
  • depresijo. Če se lotijo "dela z depresijo", imajo možnost, da pridejo do pete stopnje, to je
  • sprejetje. Gre za obdobje velikega duhovnega miru in umirjenosti. Peck opozarja, da peta stopnja ni pogosta. Razlog za  to je boleče in težavno ukvarjanje z depresijo in ko se bolniki soočijo z njim, se raje umaknejo nazaj v zanikanje ali jezo ali barantanje.
Zdaj pa dovolj, le še tale povezava  , ki prinaša  veliko informacij o bolezni.

Priporočilo za branje: Lance Armstrong- Ne gre samo za kolo.

Citat: "Naj zveni še tako čudno, raje bi veljal za človeka, ki je premagal raka, kakor pa za zmagovalca na Dirki- zaradi tega, kar je (rak) storil zame kot človeško bitje, moškega, moža, sina in očeta!"

torek, 8. marec 2011

Misli o ženskah in moških

*Vzrok, da moški pri ženski bolj cenijo lepoto kot inteligenco je, da je na svetu več neumnih kot slepih. (Louis de Vilmorin)
*Če vzgajaš moža, vzgajaš njega; če vzgajaš ženo, vzgajaš celo družino. (Arabski pregovor)
*Mož in žena sta dve obali ene reke. (Claude de RUE)
*Možje upravljajo svetu, žene možem. Kaj bi hotele več? (Goltz)
*Test o vzgojenosti moža in žene je njuno obnašanje med prepirom. (Shaw)
*Lepe ženske so ustvarjene za moške brez domišljije. (Veber)
*Bog je ustvaril ženske samo zato, da bi ukrotil moške. (Voltaire)
*Le poroči se. Če dobiš dobro ženo, boš srečen, če dobiš slabo, boš filozof. (Sokrat)
*Če sta dva vedno enakega mnenja, potem je eden od njiju odveč. (Churchill)

Dodatek:
"Enkrat je bil mož, ki mu je umrla žena. Potem je enkrat umrl tudi on in je prišel v nebesa, je tam srečal ženo in sta srečno živela. In je rekla ona, a vidiš, kako nama je zdaj lepo, mož pa je rekel, a veš, kdaj že bi nama bilo tako lepo, če ne bi ti te zdrave hrane kuhala." 
(Tara, osem let- objavljeno v knjigi Marka Zorka: Knjiga mrtvih, izdala Mladina d.d., LJ, 2007)

ponedeljek, 7. marec 2011

March Or Die

HIT

Kaj je hit?
V razlagi SSKJ piše: popevka, ki je postala popularna. Torej gre za pesem, ki poslušalcem sede v uho, jim je všeč, jo želijo poslušati, zaradi nje kupujejo glasbene nosilce določenega izvajalca...Tudi pri nas obstajajo glasbene lestvice, domače in tuje...a kadar slišim na radiu prejšnji dan posnet komad, ki ga oglašujejo kot novi hit tega in tega izvajalca(ke), dobim ošpice...Halo! Pesem mora hit šele postati, če je dovolj poslušljiva!!

Poslušanje glasbe po zakonu??
Rad imam glasbo. Dobro glasbo. Drugo je stvar okusa. Veliko tistega, kar poslušam, ne gre v vsaka ušesa. A ni zakona, ki bi mi lahko narekoval, kaj naj poslušam. Če je večina slovenske glasbe neprebavljive, je pač ne bom poslušal. Lokalpatriotizem že, a pri glasbi ne igra vloge! Heh, produciraš neposlušljive izdelke, nato jih pa z zakonom forsiraš med ljudi.

Zakaj tole pišem?
Predvsem so me te dni osrečili, ker končno vem, kdo je kralj slovenske popularne glasbe! Pika na i! Smetana na torti!
Sicer je pa vsakoletna EMA krasen odraz stanja...