Ja, tukaj sem sem nekako zašel.
Ali res zašel? Ali morda mislim, da ima celo res kaj pametnega povedat???
No ja, zaenkrat še ne vem...
Včasih mislimo, da imamo kaj povedat, potem pa bluzimo 110/uro in smo edini, ki ne vemo, da v resnici nismo nič povedali. Velikokrat je dosti bolj modro molčati...velikokrat je molk bolj zgovoren...velikokrat morda molk pove več o nas kot poplava besed...
Tukaj sem, včasih hrupen in neustavljiv, včasih tiho, nekje v ozadju...včasih skušam biti moder, komu pomagati, nuditi roko...včasih me ni, imam dovolj dela sam s seboj, svojimi problemi...včasih pa prenagljen, vihrav...
Taki smo ljudje, le razumeti moramo, da se tudi v človeškem razpoloženju vrstita plima in oseka, sonce in mrak, dobro in slabo razpoloženje.
LP
