razmišljanja o življenju in teku, glasba, mnenja, dogodki... Nekatere zadeve bi morda bolj sodile v "športnik", a jih raje dam sem, ker so po moji oceni bolj "verbalni izleti", morda lahko tudi iztočnica za komentarje in različna mnenja (zaželeno).
torek, 30. oktober 2012
Zimska pravljica konec oktobra
ponedeljek, 15. oktober 2012
torek, 9. oktober 2012
Manifestove iskrice 2.
Iz knjige Kiliana Jorneta "Teči ali umreti"
* Ni treba tekmovati, da bi občutil čustva na cilju, občutke ob pretrganju traku. Obstaja tudi nenadzorljiva sreča, ki je ne kvarita jeza ali pa slaba vest, da si porazil druge tekmovalce, ki je ne motijo pohvale navijačev, bliskanje flešev in snemanje kamer. To je sreča, ki je samo tvoja, to je sila čustev, ki te preplavijo, ko nekaj dosežeš...(str.60)
*...kajti odločitve, ki jih sprejmemo, pa naj se v tistem trenutku zdijo še tako nepomembne, lahko močno vplivajo na našo usodo in jo celo spremenijo. A ko je odločitev sprejeta, je pot nazaj lahko težja in napornejša kot pot naprej, da bi poiskali rešitev. (125)
* Zdaj pa sem sam. Gora je postala mogočna, jaz pa sem zgolj list, ki ga nosi usoda, povsem odvisen od sunkov vetra. Ampak, konec koncev, ali ni prav to tisto, kar iščemo, ko se podajamo v gore? Ko tečemo po gorskih grebenih? Ali ne iščemo prav tega, da se počutimo človeške, majcene v obdajajočem nas svetu, drobcene in nepomembne, obdane z naravo, ki ima neznansko moč. (126)
* Ni treba tekmovati, da bi občutil čustva na cilju, občutke ob pretrganju traku. Obstaja tudi nenadzorljiva sreča, ki je ne kvarita jeza ali pa slaba vest, da si porazil druge tekmovalce, ki je ne motijo pohvale navijačev, bliskanje flešev in snemanje kamer. To je sreča, ki je samo tvoja, to je sila čustev, ki te preplavijo, ko nekaj dosežeš...(str.60)
*...kajti odločitve, ki jih sprejmemo, pa naj se v tistem trenutku zdijo še tako nepomembne, lahko močno vplivajo na našo usodo in jo celo spremenijo. A ko je odločitev sprejeta, je pot nazaj lahko težja in napornejša kot pot naprej, da bi poiskali rešitev. (125)
* Zdaj pa sem sam. Gora je postala mogočna, jaz pa sem zgolj list, ki ga nosi usoda, povsem odvisen od sunkov vetra. Ampak, konec koncev, ali ni prav to tisto, kar iščemo, ko se podajamo v gore? Ko tečemo po gorskih grebenih? Ali ne iščemo prav tega, da se počutimo človeške, majcene v obdajajočem nas svetu, drobcene in nepomembne, obdane z naravo, ki ima neznansko moč. (126)
četrtek, 4. oktober 2012
Manifestove iskrice 1.
Ko beremo časopise, revije ali knjige, si ljudje lahko ustvarjamo različna mnenja, odvisna od načinov razmišljanja bralca, njegovih predhodnih izkušenj in pogledov na življenje. Prav tako v knjigah bralca nekateri deli oz. odlomki bolj pritegnejo in impresionirajo, drugi pa manj...in spet določen del nekoga navduši, drugega pa pusti hladnega in obratno.
V slovenskem prevodu Killianove knjige sem se prvič ustavil na 10. strani: Starša sta naju naučila ljubiti goro in to tako, da sva se počutila del nje. Kajti v bistvu je gora kot oseba...
***
in na 21. strani:
V življenju pride trenutek, ko se moraš odločiti, na kateri vlak boš stopil, in ko se povzpneš nanj, ne smeš razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi šel na katerega drugega...
V resnici popolnost obstaja samo v nas samih...
Vsaka pot nas bo pripeljala na drugačen kraj, toda naši koraki so tisti, s katerimi bomo na katerikoli od teh poti našli več ali manj iskric sreče.
V slovenskem prevodu Killianove knjige sem se prvič ustavil na 10. strani: Starša sta naju naučila ljubiti goro in to tako, da sva se počutila del nje. Kajti v bistvu je gora kot oseba...
***
in na 21. strani:
V življenju pride trenutek, ko se moraš odločiti, na kateri vlak boš stopil, in ko se povzpneš nanj, ne smeš razmišljati o tem, kaj bi bilo, če bi šel na katerega drugega...
V resnici popolnost obstaja samo v nas samih...
Vsaka pot nas bo pripeljala na drugačen kraj, toda naši koraki so tisti, s katerimi bomo na katerikoli od teh poti našli več ali manj iskric sreče.
sreda, 3. oktober 2012
Manifest gorskega tekača
Killian Jornet, katalonski gorski tekač in turni smučar, pripoveduje zgodbo o štartnih številkah in ciljnih trakovih., zgodbo o samotnih razgledih in klepetih s prijatelji, pa tudi zgodbo o zmagoslavju, solzah in bolečini.
Knjiga Teči ali umreti ni le športnikov dnevnik in okno v svet vrhunskega atleta, je borba med telesno bolečino in močjo uma, odlično motivacijsko branje za vse ljubitelje športa. Killian ni le neutruden garač, kljub stalnim naporom je sleherni trenutek predvsem poln življenske vedrine (besedilo z zadnje strani slovenske izdaje).
Spremno besedilo (predzadnja stran) je prispeval AVI.
Danes sem knjigo dobil po pošti. Yes!!
Knjiga Teči ali umreti ni le športnikov dnevnik in okno v svet vrhunskega atleta, je borba med telesno bolečino in močjo uma, odlično motivacijsko branje za vse ljubitelje športa. Killian ni le neutruden garač, kljub stalnim naporom je sleherni trenutek predvsem poln življenske vedrine (besedilo z zadnje strani slovenske izdaje).
Spremno besedilo (predzadnja stran) je prispeval AVI.
Danes sem knjigo dobil po pošti. Yes!!
Naročite se na:
Objave (Atom)