Pravimo, da je država v krču. Gospodarstvo, ekonomija, politika...Drži.
Ljudje smo ustvarjeni za gibanje. Gibalo so cilji, ki si jih zastavimo in vse sile usmerimo v njihovo uresničitev. Pa vendarle se včasih znajdemo "v krču". Prazni, brez ciljev...
Trenutno sem v takem obdobju.
Zaradi težav s križem oz. lumboishialgijo oz. poškodbami (btw.: od prve bo kmalu minilo že eno leto) migam malce manj. Saj bolečini se kolikor toliko uspešno izogibam s kemijo, čakam na fizioterapijo (9. 9.) in bomo videli, kaj bo. Odločil sem se, da stvarem naredim konec, zato se malce "šparam" (oz. me šparajo) v službi, kar pomeni manj terena (tam je delo najbolj fizično zahtevno), a potem imam popoldne več časa in v normalnih razmerah bi več tekel, tako pa raje ne. Na tekme sedaj (normalno da) ne hodim, razen včasih kot gledalec...ampak pri vsem tem včasih že čutim praznino. Nekaj mi manjka.
Letošnje domače projekte sva v glavnem že zaključila, saj sicer bi hitro še kaj našla (enkrat pride na vrsto še kuhinja), ampak zaenkrat so tudi te stvari "na čakanju". Čakava, da bo mimo hčerina poroka, seveda je povezana z določenimi stroški in ostalo bo počakalo na čas "po". Veseli dogodek!
Bo pa čas za spravilo ozimnice...
In tako se zaenkrat pravzaprav ne dogaja nič posebnega in če ni dogajanja, tudi ni kaj pisati, pa pač malo bluzim.
Ni komentarjev:
Objavite komentar