torek, 28. junij 2016

Ekonomija za telebane

Včasih bi bilo najbolje, da ne bi ne bral, ne poslušal radia, ne gledal televizije. Berem, slišim in vidim stvari, ki me razbesnijo.
Eden pomembnejših naukov, ki mi jih je dalo življenje, je ta, da naša jeza ali strah v večini primerov izhajata iz nepoznavanja problema. Vsako stvar gledamo le iz svojega zornega kota in jo kot tako razumemo, prav pa je, da jo pogledamo širše, tudi iz drugih vidikov. Ekonomisti, npr., stvari vidijo povsem drugače kot nekdo s preprosto kmečko logiko, problem večine ekonomistov pa vidim predvsem v tem, da je zanje vse zgolj "ekonomska računica", medtem ko ljudje sploh ne obstajajo.
Vseeno pa bi res rad dobil preprost, logičen in prepričljiv odgovor oz. razlago nekaterih dilem...

Na primer
Vem, da so pri nas plače zelo obremenjene, vendar: s svojim načinom razmišljanja v zahtevah po razbremenjevanju (samo) višjih plačilnih razredov in po drugi strani celo zahtevah po ukinitvi minimalne plače kot rezultat ne vidim drugega kot zgolj še večje razlike in več revščine, medtem ko nekateri v tem vidijo pot razvoja in napredka, pot rešitve iz krize. Kako, na kakšen način?
Moje mnenje je, da nekdo, ki dela, ki je zaposlen, to počne zato, da zasluži (vsaj) za preživetje. Ukinitev minimalne plače bi mu kaj hitro vzela še to, In potem menedžerji z visokimi nezasluženimi prejemki za slabo poslovanje krivijo (pre)visoke minimalne plače namesto da bi se povprašali po svojem slabem vodenju oz. slabih poslovnih odločitvah.
Da se razumemo, niso vsi taki. Nekaj je tudi dobrih, sposobnih, s socialnim čutom in človeškim odnosom do zaposlenih, ker vedo, da je le zadovoljen zaposleni lahko dober delavec. Pa ne gre le za plače...

Bomo s spremembami obdavčitve plač obdržali mlade? se sprašuje ekonomist Bine Kordež v svoji analitični kolumni in pri tem ugotavlja (citat):


Kot ključen problem nagrajevanja ljudi se pač pri nas praviloma izpostavlja previsoka obdavčitev dela, a tudi predlagane rešitve kažejo, da se problemi nagrajevanja praviloma skrivajo v učinkovitosti gospodarstva in sposobnosti narediti in prodati izdelke po cenah, ki omogočajo nagrajevanje inženirjev tudi štiri ali pet tisoč evrov, podobno kot v marsikaterem avstrijskem podjetju. In tega na žalost dohodninska lestvica ne more in tudi ne bo razrešila. Prav bi bilo, da se tega zavedamo in iščemo prave rešitve za probleme, ki jih vsakodnevno izpostavljanje samo previsoke obdavčitve dela zanemari. Sprememba pri višini dohodnine je vsekakor dobrodošla, a zmotna so pričakovanja, da bo imelo to kak vpliv na beg mladih v tujino in višino nagrajevanja strokovnjakov.


In kaj bi bilo narobe z več enakosti?

Kot sem že uvodoma zapisal, bolje bi bilo nič vedeti. Po drugi strani smo pa državljani že tako sčasoma postali popolnoma apatični. Nič se ne da spremeniti. Na koga se obrniti? Kako ukrepati? Ja, politika res lebdi nekje v oblakih, le pred volitvami zna biti prav klečeplazno priliznjena. Celo udeležba na volitvah je vedno nižja. Koga sploh voliti?
Pa vendar ni prav, da smo zgolj pasivni opazovalci dogajanja, ki nam ni všeč.
:::


ponedeljek, 30. maj 2016

Didgeridoo

Didžeridu je aerofoni instrument avstralskih aboriginov...
Več o...
Slike
Zvok (Spirit of Meditation- Native Didgeridoo)

Na spodnji sliki je pa moj primerek, dolžine 120 cm. Ga imam že zelo dolgo, bolj za okras, Zvoki mojstrskih izvajalcev so čudoviti, jaz pa nočem kvariti vtisa. Menda zvok privablja živali, pri meni se razbežijo...




Ali pa če bi končno šel na tečaj. Med brskanjem sem tudi pri nas našel nekaj povezav, ki bi morda koristile, če bi se odločil...

:::




sreda, 16. marec 2016

Redka svetla točka slovenskih TV programov

Samo Rugelj ima, ko piše o sporedu slovenskih najbolj gledanih televizijskih programov, na žalost prav. Ena velika katastrofa. Če je nekdo omejen zgolj na te programe, lahko gre ob osmih zvečer spat.
Pa se vendarle najdejo svetle točke.
Tale današnja  na primer: pogovorna oddaja, v kateri Manca Košir gosti Polono Vetrih in dr. Miha Mazzinija z zelo aktualno temo o zavisti.
O temi je Mazzini že pred časom pisal tudi v kolumni "Zavist je naša morala"


ponedeljek, 15. februar 2016

Obvezna uporaba detektorja ogljikovega monoksida


Tema je posebno aktualna pozimi, v času kurilne sezone. Zaradi zastrupitve v Sloveniji vsako leto umre veliko ljudi...številke ne navajam, ker se v posameznih virih precej razlikuje, v enem na spodnji povezavi piše okrog 50.
Sedaj sem preveril, kakšne so mejne vrednosti oz. kakšen je vpliv na človeka pri posameznih vrednostih. Tabela! Da vem, o čem sploh govorimo.
Doma sedaj že par let uporabljam kaminsko peč in že od takrat se odločam za nakup CO detektorja, seveda takega z prikazovalnikom, da lahko stalno preverjam, kakšno je stanje, ne da čakam, kdaj se oglasi alarm. Tudi stalna izpostavljenost koncentracijam tik pod "alarmantno" je lahko nevarno. No, sedaj sem ga končno naročil in jutri ga menda dobim! Potem mi bo zgornja tabela prišla prav.



Obvezna uporaba detektorja ogljikovega monoksida

Vgradnja naprave za odkrivanje ogljikovega monoksida je po Pravilniku o zahtevah za vgradnjo kurilnih naprav (Uradni list RS, št. 100/2013) obvezna v kolikor se v bivalnem prostoru uporablja gorilna naprava katere delovanje je odvisno od zraka v prostoru. V prostore s kurilnimi napravami, odvisnimi od zraka v prostoru, je treba CO senzorje v skladu s tem pravilnikom namestiti najpozneje do 1. januarja 2017.


Še nekaj povezav na to temo:
Ogljikov monoksid
Kako prepoznati zastrupitev?





torek, 19. januar 2016

Ne jamram

Kakorkoli je že izpadla včerajšnja Cerarjeva tiskovka, kakorkoli si jo že kdo razlaga in komentira...treba je priznati, da je s tistim napisom SLOVENEC SEM, NE JAMRAM, IŠČEM REŠITVE vendarle zadel bistvo! Ampak, žal, o tej vsebini še nisem zasledil nobenega zapisa.
Tu bi se morali vsi zazreti malce vase in spremeniti svoje (priučene) načine razmišljanja.
Taki smo, da zelo radi jamramo,  se nad nečem pritožujemo...kar pomeni, da z nečem nismo zadovoljni. V glavnem ostanemo pri jamranju, nič pa ne naredimo, da bi stanje izboljšali.

In da se razumemo: zgoraj zapisano nikakor ne pomeni opravičevanja zločinov naše "elite" (btw. jaz to večkrat imenujem "balast naše družbe"), prav je, da zanje vemo, prav bi bilo, da zanje odgovarjajo. Tako pa bodo verjetno šele volitve tisti "drugi konec palice". Hudič je v tem, da od nikogar ne moremo pričakovati prav veliko, ker med njimi ni bistvene razlike, ne glede na to, kakšne barve so. Komu bomo torej dali glas na naslednjih volitvah?

Dušan Jovanovič ima prav... le seznam je precej daljši.


:::

ponedeljek, 21. december 2015

...odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo...

Ker sem trenutno doma, imam čas brskati po netu in...katastrofa!
Novinarji pokajo idiotizme, slovnične napake, računske nesmisle...
Na primer:
Radio Krka je zjutraj pisal o zimskem enakonočju. Nisem mogel molčati, zadevo so potem kaj kmalu popravili. 21. decembra je zimski solsticij, enakonočje pa pomeni enako dolžino dneva in noči, imamo pomladnega okrog 21. marca in jesenskega okrog 23. septembra.


Kaj je narobe s tole računico??
(copy-paste, verjetno že zbrisano oz, popravljeno, pa vendarle: zakaj ne preverijo pred objavo?)

Neosvinčeni 95-oktanski bencin, ki trenutno stane 1,146 evra, se bo pocenil za 0,037 evra. Nova cena bo tako znašala 1,183 EUR.  

Še ena je bila danes zelo podobna, pa je ne najdem več...
Aha, sedaj sem se spomnil: ponudba nekega izdelka, ki ga dobiš z 22% davkom, skupaj z montažo pa z 9,5% davkom, v tabeli so številke zamenjane in so tiste z nižjo davčno stopnjo višje.
Tale zadnja sicer ni novinarska, ampak, če se greš resen posel, to ni to.

Saj se zgodi, toda...če profesionalci ne preverjajo, kaj pišejo, preden to objavijo, nas ne morejo čuditi objave in kiksi nas, blogerskih amaterjev.

torek, 10. marec 2015

Je bil Jezus gej?

Z zgodovino in knjigami se da manipulirati. Vsakdo iz celote potegne obdobja ali odlomke, ki mu bolj ustrezajo, ki bolj "dokazujejo" teorije, ki jih zastopa (tak primer je npr. med drugim določanje "zgodovinskih meja" med državami).
Dilema 1): prav v svetem pismu najdemo odlomke, iz katerih bi se dalo sklepati, da je bil tudi Jezus gej.
Npr. citat: učenec, ki ga je Jezus ljubil...

Dilema 2) Ali se gej rodi ali "nastane" oz. postane kasneje? Bolj se nagibam k prvi, če bi bilo odvisno npr. od vzgoje, bi se dalo domnevati, da bi bile lahko ponekod cele družine gejev oz. lezbijk. Ampak, če se geji (in lezbijke) taki že rodijo, je torej to povsem naravno. Dano od Boga.

Dilema 3) Kaj je sploh naravno?
D. M. Scott Peck v svoji knjigi Ljubezen in duhovna rast 2 zelo enostavno ugotavlja, da je človeška narava to, "da se polulaš v hlačke". Tako je vsak od nas začel: opravil je naravne potrebe, ko so se pojavile in jih je začutil. Stiskati ritko in se truditi, da bi se pravočasno povzpel na školjko, je nenaravno. Vendar se otrok čez par let začne obnašati "nenaravno", stiskati ritko in se vzpenjati na školjko. V nekaj naslednjih letih postane naravno, da otrok "umazane zadeve" opravi na stranišču. Otrok v kratkem časovnem obdobju spremeni svojo naravo...

Vse skupaj le kot razmišljanje...

::