torek, 31. januar 2012

Življenje je lepo

Labilen
Enkrat vesel, dobro razpoložen, energije in načrtov poln raziskovalec...v nekaj dneh skoraj na tleh, zagrenjen, črnogled...in naenkrat spet odriv z dna proti vrhu. Plima in oseka. Nikoli ne veš, zakaj je temu tako, kje je vzrok, kaj je tisto, kar vpliva...
Dober mesec nazaj, malo pred novoletnimi prazniki: začarani krog, ptičje gnezdo...sivina...Tam nekje je bilo dno, od katerega sem se potem odrinil in izplaval.

In potem?

Za praznike čudovit teden v Sp. Danjah, pa v januarju non-stop neko dogajanje...
1) Po dolgem načrtovanju je kuhinja ugledala luč sveta in presegla vsa optimistična pričakovanja;
2) Po dolgem načrtovanju je bil končno uspešno zaključen tudi garderobni projekt pri tekaškem kolegu s TF;
3) Po dolgem načrtovanju me je selitev pohištvenega salona mizarstva Zupanc vendarle prijetno presenetila: dokaj umirjeno smo bivše prostore v BTC danes izpraznili in v glavnem so eksponati (kuhinje, otroška soba, notranja vrata, aparati...) že postavljeni. Jutri salon začne delovati na novi lokaciji!
Ob tem ne morem mimo spominov. Kuhinj je bilo veliko, prav tako pa tudi drugega pohištva; 
4) Po dolgem pričakovanju sem šel med dedke. Zelo vesel in še tukaj najlepša hvala vsem za čestitke in lepe želje!
In spet enkrat pritrdimo Pavčku:

Tone Pavček - Sreča

Sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi.
In ko imaš nekoga rad. 



Ob vsem tem?
Šport gre v drugi plan! Razumljivo! Je vsega drugega dovolj in preveč. Odraža se tudi v pisanju spletnega dnevnika: res sem v januarju v ustrezen dnevnik prispeval 7 objav, a zadnjo že daljnega 14.1., medtem, ko je v drugem, gobezdanju namenjenemu dnevniku, tole, kar berete, že 14. januarsko oglašanje. Migam ja, največ v službi, je pa daleč od treningov, ki bi me približali dobrim rezultatom na tekmi, najsi je govora o rekreativnih tekih od 5 do 12 km, polmaratonu, maratonu ali tekih, daljših od tega.
Sedaj me doma čaka podiranje stene, katero smo pred 8 leti postavljali. Delo bo bolj umazano, kot takrat. Nov pod, novo pohištvo...ni konca.
Na optimalne priprave ne morem računati. Bo pač šlo tako kot prej: dati vse od sebe...
Ali sem končno dovolj pameten, da se ne bom silil s stvarmi, na katere nisem pripravljen? Ena mojih največjih napak, toda: ali bi sploh šel na kakšno tekmo, če bi "čakal" na optimalno pripravo??

Kaj se je zgodilo?
Samega sebe sem zalotil, da se mi je ob prebiranju tekaških prispevkov, npr. v temi: Kako pa smo danes tekli? porajalo vprašanje: ali res, hudiča, med tednom nimajo drugega dela??
 In ugotovil, da je z mano nekaj narobe. To res nikamor več ne pelje!

torek, 24. januar 2012

Likof

Kuhinja je običajno eden večjih projektov in tudi v tem primeru ni bilo nič drugače. Načrtovati smo jo začeli pol leta nazaj, bile so ideje, pa spremembe...nabava aparatov pri Zupancu, pa potem še "leseni del". Tudi to s(m)o izdelali pri mizarstvu Zupanc (kjer sem zaposlen), montiral sem pa sam: začel v soboto, danes pa finiširal.
Kuhinja je huda, hčerka in njen fant sta tudi zadovoljna...

nedelja, 22. januar 2012

Življenje teče dalje, življenje gre naprej

Tehtnica se odloča, naj začne pri politiki ali pri lotu, oboje je prav sedaj strašno aktualno in zelo podobno: ena velika loterija, nikoli ne veš, kaj te čaka in kako se bo obrnilo in kaj ti bo prineslo in zato bom najprej poračunal z lotom, ki ravno danes spet ni prinesel nove sedmice kljub velikim željam in pričakovanjem tisočev in o katerem je Uroš pravilno ugotavljal, da je navsezadnje vendarle zgolj razmetavanje denarja in če hočemo kaj imeti, si to moramo ustvariti sami z delom svojih rok in kaj nam bodo € milijoni, enormni loterijski dobitki itaq še nikomur niso prinesli sreče in jih v resnici nihče ne potrebuje, saj tudi ne bi vedeli kaj početi z njimi, sreča je namreč v majhnih stvareh, a kot vedno se pojavi toda: namreč, če sem v igri imam možnost, sicer pa ne, in grem vplačat eno kombinacijo, več pa ne; nekateri res veliko zapravijo, kar je pa v resnici zelo brezveze, namreč, če imaš srečo, je ena dovolj, ti nič ne pomaga razmetati celo plačo, edini učinek bo, da boš brez nje, in nenazadnje lahko situacijo tudi obrnemo: je večja sreča, če zadanem ali če ne zadanem...in tako sem pri drugorazredni loteriji: politiki...in ne, ne bom o tem, tega je čez glavo dovolj v informativnih oddajah in gostilniških debatah, pa ne bomo reševali države še tukaj, čeprav je, resnici na ljubo, to zadnja skrb naših politikov, prva pa vsekakor skrb za lastno rit...pa ne mislim, da v tem kaj odstopamo od standardov večine "civiliziranih" držav na svetu, čeprav so vseh polna usta...in zato raje grem naprej na službene zadeve: hvalabogu imamo še vedno dovolj dela, v petek, npr.sem se "pasel" po Uncu, istočasno se dela na selitvi salona pohištva na novo lokacijo na Celovški v Ljubljani in tole bo še nekaj časa trajalo, predvsem naslednji teden pričakujem norišnico, ko ne bo nobena stvar dovolj hitro opravljena, vse bo šlo "čez konce", nihče ne bo vedel, kje je kaj in kaj je kje, kar velja tudi za glavo: ne bom vedel, kje se me drži in se vnaprej opravičujem ter izjavljam, da v takih pogojih ne morem biti odgovoren za svoja dejanja...vsekakor bi se zadevo dalo speljati tudi na normalen način...pustimo se (prijetno) presenetiti...ja, in medtem,  ko nas hčerka Sabina drži v nestrpnem pričakovanju potomcev, so konec tega tedna padle zadnje "klape" nove kuhinje: ta že kaže svojo podobo in že sedaj se vidi, da bo res huda; vedno znova si ogledujem tiste tri fotke, ki sem jih posnel včeraj zvečer ob 20. uri, ko sem zaključil z delom in pospravil orodje, a jih ne bom objavil, ker ni še konec, čaka me še nekaj ur zavzetega dela, potem pa likof...sem se ponoči zbudil in iskal neke rešitve in je bila btw. ura in pol brez spanja: rešitve se pa le najdejo...ker so stvari precej obremenjujoče in mi vzamejo precej časa, od teka po cesti iz Železnikov do Dražgoš začetek tedna še nisem naredil nobenega tekaškega kilometra, danes pa sva z Romano šla peš od doma v Dražgoše in nazaj, vsega dobri dve uri zračenja, vendar: treba si bo spet čas vzet za tek, če hočem na kakšno tekmo, brez kilometrov ne bo nič...dober motivator bi bil lahko štirinožni ultratekač Slavc, o katerem pa žal že 10 dni nisem zasledil novih zapisov, čeprav vsakodnevno spremljam spletno stran, prav tako kot tudi delo odličnega fotografa Domna Dolenca, katerega novi portfolio me je očaral...in nadaljevanje prihodnjič

Nov portfolio fotografa Domna Dolenca

Fotograf Domen Dolenc ima nov portfolio z novimi fotografskimi "ustvarjalščinami", če koga zanima...a že sedaj povem, da je vredno ogleda oziroma škoda neogleda. TULE!

četrtek, 19. januar 2012

Misli na pašo

Jebela cesta!
V zadnjem času možgani nikakor na OFF: poleg razmišljanja v službi, pa spet nekih strašnih planov doma, pa tega, da bi blo vendarle fajn, če bi vsaj vsake dva dni tudi na tekaški način krake pretegnil...pa tega, kako naši vrli izvoljenci, ne glede na barve (kako bi nam bilo šele brez njih hudo)- ob tem, da naj bi bila njihova skrb tudi blaginja ljudstva, ki ga predstavljajo v perlamentu in so zato prekleto dobro (pre)plačani, povsem drugače kot obubožano ljudstvo, katerega izvoljenci in zastopniki so- pogosto delujejo podobno kot raja v gostilni v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, z eno razliko: od vina se strezniš, od kruha nikoli! in upanje splahni, korakov v pozitivno smer še ni pričakovati...torej:

Ljudje smo miselna bitja in hkrati zelo različna bitja in verjetno so stvari, ki so v tem tednu pritegnile mojo pozornost povsem druge, kot stvari, ki so pritegnile pozornost kogarkoli drugega, vendar se mi zdijo dovolj zanimive, da jih delim z drugimi...kdor noče, naj pač ne bere:
1) Volkovi na slovenskem in ultramaratonec Slavc
2) Tihi ubijalec
3) Merite srčni utrip

Najbolj pomembno pa je, da že sedaj lahko ponovim oceno iz prejšnega: Kot po maslu!
LP

Merite srčni utrip

Še eno področje, o katerem se športniki največkrat pogovarjamo v zvezi z obremenitvami med izvajanjem športne dejavnosti, naj bo to trening ali tekmovanje...
V zadnjem tednu so časopisi ( Primorske novice , pa Gorenjski glas) objavili opozorila kardiologov pred Atrijsko fibrilacijo , najpogostejšo obliko hitrega in nerednega srčnega utripa, ki lahko privede tudi do možganske kapi. Zato se je prejšni teden začela kampanja Merite utrip srca , potekala pa bo do konca leta.

Športniki se pogosto pogovarjamo tudi o tem, kako nizek imamo utrip v mirovanju: to naj bi bil znak naše telesne pripravljenosti, kondicije. Sedaj kardiologi pravijo, da je normalen pulz 60 do 99 udarcev/min, vsa odstopanja gor/dol naj bi se diagnosticirala. Par dni nazaj sem ponovno meril krvni tlak (po službi) in je bil presenetljivo visok- običajnih okrog 140 mi je naraslo na 153. Toda: model v lekarni na to sploh ni imel pripomb, je še čisto OK., obregnil se je ob pulz (49/min), ki je veliko bolj zaskrbljujoč...po njegovem ga imajo vrhunski športniki okrog 55.
Zgoraj navedene članke sem odkril kasneje in šele potem mi je postalo jasno, kakšne so direktive in od kje mu ideje.
A v ozadju se spet skriva farmacevtska industrija...

Aktualna tema - CO

Ogljikov monoksid je po nekaj tragičnih dogodkih v zadnjem času postal vroča tema. Naenkrat smo se začeli zavedati (ja, tudi jaz sem med njimi, prav lansko jesen sva si v Danjah organizirala kaminsko ogrevanje na trda goriva), da se prijeten dopust lahko sprevrže v tragedijo. Pa ne mislim, da bi nova, strokovno montirana peč, predstavljala kakšno hujšo nevarnost, a vendarle me porajajoča se vprašanja hitro pripravijo na surfanje po netu: za kaj, hudiča, se gre?...kako ukrepati?...
Kot ponavadi, gugl vse ve: vizita je le ena od strani s številnimi informacijami.
Rešitev je v rednem vzdrževanju naprav in prezračevanju prostorov, zelo priporočljiva pa je nabava detektorja za CO (plin brez barve, vonja in okusa!), ki pravočasno opozori na zvišanje...Seveda ne bomo kupovali najcenejšega z vprašljivim delovanjem: taka zaščita je slabša kot nič. Dobri znajo biti dragi, a kaj je to v primerjavi z življenjem.
In kot lahko sklepamo že iz članka na prvi povezavi na začetku tegale prispevka, CO lahko ponekod (predvsem v bližini prometnic) naredi veliko škode tudi tekačem...

sreda, 18. januar 2012

SloWolf

Včerajšna novica s tiskovke me je spet enkrat spodbudila k brskanju.
Projekt SloWolf je vsekakor zelo zanimiva zadeva, med volkovi pa je tudi nekaj pravih "ultrašev", kot npr. volk Slavc , ki se je v času sledenja z ovratnico že gibal na področju Hrvaške in Italije, 19. decembra 2011 pa je zapustil svoj rodni trop Slavnik in jo mahnil v Avstrijo: 12. 1. 2012 se je nahajal v bližini meje zvezne dežele Salzburg, 180 km zračne razdalje od svojega rodnega tropa. Blog - Slavc nadaljuje svojo pot po Avstriji.

sobota, 14. januar 2012

Kot po maslu...

Tone Pavček - Sreča

Sreča ni v glavi in ne v daljavi,
ne pod palcem skrit zaklad.
Sreča je, ko se delo dobro opravi.
In ko imaš nekoga rad. 


Teden je minil, kot bi mignil. Dober teden, delovno uspešen...zaključenih nekaj uspešnih projektov. Pa še za tek se je našel čas. Lepo! Kot po maslu...

torek, 10. januar 2012

Topel stisk roke

Revija "Naša lekarna", št. 58, december 2011 , članek Tisoč želja na starni 84:

V toplem stisku roke začutimo energijo
Pri tem začutimo energijo ali pa, da te energije ni nikjer. Energija nastaja, ko zaužito hrano v celicah spremenimo. Naša skupna energija je sinergični seštevek vseh drobcenih mikroenergij iz vseh tisočev milijard naših celic. Energija v celicah nastaja v mitohondrijih, ki so nekakšna kurišča hranilnih snovi. Pri tem je pomembna polpropustna dvoslojna celična membrana, ki mora selektivno prepuščati hranilne snovi v celico in odpadne snovi iz nje. Če ima človek energijo, mu ta mehanizem deluje. In to se čuti tudi, ko ti poda roko! Začutimo pa tudi, ali je roka vlažna, morda celo hladna...Nekako te prešine, da z zdravjem takega človeka ne more biti vse v najlepšem redu, kajne? Začutimo tudi psihično negotovost.
Zato ne rečemo zaman "topel stisk roke". Ta dobesedno pove, da imamo pred seboj zdravega človeka, ki je tudi psihično stabilen, zanesljiv in zaupanja vreden...

Ups...in kaj je sedaj narobe z mano, kaj mi manjka? Še sredi poletja imam ledeno mrzle roke...

petek, 6. januar 2012

Metoda 100 želja

Pred novim letom se naletel na članek 100 želja. Ne bom o tem, vse, kar je zanimivega, je na povezavi.
Ideja mi je bila sprva BZ, a je hitro postala mikavna, neke vrste igra in je predstavljala dober izziv. Malo nazaj sem v spletnem dnevniku v zadnjem odstavku jamral zaradi pomanjkanja ciljev. Morda bi skozi to igro cilji lahko postali bolj jasni...in sem začel...
 Sedaj sem pri številki 27...Pišem, kadar mi kaj pride na misel, morda pa bo potem pogled na celoto prinesel kako zanimivo razkritje ali cilj...morda celo pot??