POČETI NIČ

Pride dan, ko je treba enostavno počivati. Možgane na off, vse štiri od sebe...izklop! Danes ga imam, tak dan. No ja, dopoldne sem bil v službi, vlačil sem se po delavnici kot cunja, izmozgan. Komletiral sem eno veliko kuhinjo, jutri jo gremo montirat, eno smo včeraj...in eno sem prejšni teden, najino, tisto, ki sva jo za novo leto načrtovala.

Od ideje do izvedbe

Ko sva opremljala svoj štuk na vikendu, je en prostorček ostal prazen. Dolgo sva se odločala, kaj bo tam...letos za novo leto je padla dokončna odločitev, da bo kuhinja. Takrat sva naredila skice, kasneje sva izbrala še materiale (barve) in se odločila za črni marmor ter ultrapas makasar, fronte pa umazano bela. Ker je malo prostora (pa tudi malo uporabnikov) sva se odločila v kuhinjo postaviti candyjevega duota, kombinacijo pečice in pomivalca v enem stroju.
Potem sva se odločila tudi to, da fabjon, ki sva ga imela prej, v ta prostor ne sodi več (kuhinja je bolj modernih barv in oblik) in da ga bo treba menjati (knauf, bela barva). Montažo kuhinje sem planiral za prvomajske praznike.

Migam, torej sem!

In potem sem si vzel cel teden prosto. Prejšno nedeljo sva opravila tisti spomladanski pohod , na velikonočni ponedeljek sva bila na Ratitovcu, en dan sem pomagal v Dražgošah saditi krompir (ročno), to nedeljo je padla obhodnica, ostale dni (vključno s 27. aprilom in 2. majem, ki sta sicer praznična dneva) pa sem bil knaufar, malar, električar in mizar. V ponedeljek zvečer je bila glavnina končana, sedaj se moram preleviti še v vodovodarja ter urediti še nekaj detajlov. Na steno nad pultom pride še obloga, a se morava odločiti glede barve.
IZDELEK, nekaj fotk, kako je nastajalo in kaj je nastalo.

Nabralo se je

V ponedeljek zvečer sem bil že krepko utrujen. In zgrožen, zjutraj je spet služba. In spet še ena kuhinja. In spet cel dan. Zvečer sem pa res imel poln kufer vsega.
Danes po službi sem šel domov početi nič. Pa se mi po eni strani zdi kar nekako zapravljen dan. Tako smo naučeni, da ne smemo biti nikoli nedejavni. Verjetno tudi zato tole pišem: sebe prepričujem, da ni nič narobe, če si včasih vzameš čas tudi za počitek. Saj jutri imamo pa spet na stezi četrtkova tekaška druženja AD. Hm...če bom že doma...
Sedajle pa peljem psa na sprehod, lepo počasi, čez Kres. Ne daleč. Če bi šel sam, bi se prav kmalu "spustil s ketne", Tara me bo pa nazaj držala, ima tudi hitro dovolj.

Takile so dnevi povprečnih rekreativcev. Pridejo prazniki, namesto da bi jih izkoristil za vsakodnevni tek, hitim, da bi naredil čimveč tistega, za kar sicer ni časa.