Življenje teče dalje, življenje gre naprej

Tehtnica se odloča, naj začne pri politiki ali pri lotu, oboje je prav sedaj strašno aktualno in zelo podobno: ena velika loterija, nikoli ne veš, kaj te čaka in kako se bo obrnilo in kaj ti bo prineslo in zato bom najprej poračunal z lotom, ki ravno danes spet ni prinesel nove sedmice kljub velikim željam in pričakovanjem tisočev in o katerem je Uroš pravilno ugotavljal, da je navsezadnje vendarle zgolj razmetavanje denarja in če hočemo kaj imeti, si to moramo ustvariti sami z delom svojih rok in kaj nam bodo € milijoni, enormni loterijski dobitki itaq še nikomur niso prinesli sreče in jih v resnici nihče ne potrebuje, saj tudi ne bi vedeli kaj početi z njimi, sreča je namreč v majhnih stvareh, a kot vedno se pojavi toda: namreč, če sem v igri imam možnost, sicer pa ne, in grem vplačat eno kombinacijo, več pa ne; nekateri res veliko zapravijo, kar je pa v resnici zelo brezveze, namreč, če imaš srečo, je ena dovolj, ti nič ne pomaga razmetati celo plačo, edini učinek bo, da boš brez nje, in nenazadnje lahko situacijo tudi obrnemo: je večja sreča, če zadanem ali če ne zadanem...in tako sem pri drugorazredni loteriji: politiki...in ne, ne bom o tem, tega je čez glavo dovolj v informativnih oddajah in gostilniških debatah, pa ne bomo reševali države še tukaj, čeprav je, resnici na ljubo, to zadnja skrb naših politikov, prva pa vsekakor skrb za lastno rit...pa ne mislim, da v tem kaj odstopamo od standardov večine "civiliziranih" držav na svetu, čeprav so vseh polna usta...in zato raje grem naprej na službene zadeve: hvalabogu imamo še vedno dovolj dela, v petek, npr.sem se "pasel" po Uncu, istočasno se dela na selitvi salona pohištva na novo lokacijo na Celovški v Ljubljani in tole bo še nekaj časa trajalo, predvsem naslednji teden pričakujem norišnico, ko ne bo nobena stvar dovolj hitro opravljena, vse bo šlo "čez konce", nihče ne bo vedel, kje je kaj in kaj je kje, kar velja tudi za glavo: ne bom vedel, kje se me drži in se vnaprej opravičujem ter izjavljam, da v takih pogojih ne morem biti odgovoren za svoja dejanja...vsekakor bi se zadevo dalo speljati tudi na normalen način...pustimo se (prijetno) presenetiti...ja, in medtem,  ko nas hčerka Sabina drži v nestrpnem pričakovanju potomcev, so konec tega tedna padle zadnje "klape" nove kuhinje: ta že kaže svojo podobo in že sedaj se vidi, da bo res huda; vedno znova si ogledujem tiste tri fotke, ki sem jih posnel včeraj zvečer ob 20. uri, ko sem zaključil z delom in pospravil orodje, a jih ne bom objavil, ker ni še konec, čaka me še nekaj ur zavzetega dela, potem pa likof...sem se ponoči zbudil in iskal neke rešitve in je bila btw. ura in pol brez spanja: rešitve se pa le najdejo...ker so stvari precej obremenjujoče in mi vzamejo precej časa, od teka po cesti iz Železnikov do Dražgoš začetek tedna še nisem naredil nobenega tekaškega kilometra, danes pa sva z Romano šla peš od doma v Dražgoše in nazaj, vsega dobri dve uri zračenja, vendar: treba si bo spet čas vzet za tek, če hočem na kakšno tekmo, brez kilometrov ne bo nič...dober motivator bi bil lahko štirinožni ultratekač Slavc, o katerem pa žal že 10 dni nisem zasledil novih zapisov, čeprav vsakodnevno spremljam spletno stran, prav tako kot tudi delo odličnega fotografa Domna Dolenca, katerega novi portfolio me je očaral...in nadaljevanje prihodnjič