Mojih 5 minut...

...torej zelo na hitro:
Zadnje čase imamo zelo veliko dela in ne gre mi v glavo vsa ta brezposelnost in jamranje, da ni dela in tako naprej.
V končni fazi je bolje dela preveč, to se nekako podela, četudi z nadurami, bolj je problem buljenje v zrak. In tega je danes med mladimi vse preveč, oni na cesti, tastari pa delamo, velikokrat čez mero.

To se pozna. Stalna utrujenost, da potem, ko prideš iz službe, ni več volje (resnici na ljubo niti potrebe), da bi šel še na tek. V oktobru in novembru sem bil veliko na terenu. Ultra pušeljc! V glavnem naš konec, od Blegoša do Soriške. Posamezne dele prehodil (tekel) večkrat. Sedaj se je dan skrajšal, delo namnožilo...pa smo tam.
Dolgovi pa ostajajo. En zelo lep, Velika Krpanova pot. Nazadnje sem bil tam leta 2011.
 Potem bi bil čas, da končno premerim dolžino moje poti okrog Selške doline, prehodil/pretekel sem jo dvakrat, brez gps in res ne vem, koliko je moj približek 85 km realen. Investiram v napravo s 16 ur avtonomije in gremo!
Enostavno se mi ne da več! Da se zjutraj usedem v avto in se nekam zapeljem na tekmo. Kranjska zimska tekaška liga je full cool, ni daleč, všeč mi je, da se dogaja na petih zelo različnih terenih, ampak se mi, kot prvo, ne da še v nedeljo vstajati dovolj zgodaj, da ujamem štart in kot drugo, nedeljski dopoldnevi so pri nas namenjeni družinskim srečanjem...in vse ostalo že skorajda simbolizira pobeg, to pa ni dobro.
Zanimiv je sv. Primož ob sobotah, zanimiv je bil Štanjel, pa Snovik...ampak...enostavno se mi ne da več.
Zapečkar? Mislim, da (še) ne. Prej bi rekel, da je problem v tem, da se mi pač življenje obrača tako, da mi tek ni več prioriteta (in kot sem že omenil, imam gibanja tudi brez teka dovolj).
Lepa tekma na lep dan v lepem naravnem okolju lahko predstavlja zelo lep izlet za oba, sproti pa še nekaj kilometrov odtečem!
Izzivi? 
Dva sta malce više v "dolgovih". Eden je pušeljc. Tako daleč na tekmi še nisem tekel. Kdaj, če ne sedaj?!


LP, vencelj