Med tekom se po glavi podi sto misli. Glava je pomemben člen pri teku, posebno kadar tečemo na rezultat. Tako lahko postane tudi zelo duhomorno početje, kakršno je tek na 10 km na atletski stezi, nadvse zanimiva zadeva.
V nedeljo v Domžalah na 10-ki Tekaškega foruma sem med tekom razmišljal prav o tem. Stalno se nekaj dogaja. Na začetku svežina. Tečemo, držimo se nekoga ali skupine kot klop. Po par krogih se začnejo oddaljevati. OK., to je sedaj prehitro, če grem za njimi, me bo pobralo. Svoj tempo! Tekma je še dolga (ultraši pa v smeh...). Zgodi se, da zadaj priteče tekač in me prehiti. Nekdo od tistih, ki so počasneje začeli. Naj tečem za njim? Ne, trenutno je prehiter...morda bo pa omagal in ga kasneje ujamem. Kasneje me lahko prehiti hitrejši tekač za cel krog. Take stvari običajno vplivajo negativno. "Pade mi dol"..."Ej, ne prehitevaj, pazi na moj ego!".
Če začnem jaz dohitevati tekače, mi to da zagon...hitrejši tempo, da tekača dohitim, nato počasneje nekaj časa za njim, pa spet pospešek za prehitevanje in pobeg...
Natančna analiza rezultatov s časi posameznih krogov marsikaj pove in je odraz opisanega dogajanja na stezi.
Ni komentarjev:
Objavite komentar