Vsi komaj čakamo dopust, razen deloholikov (btw...biti deloholik, kot sem že nekajkrat omenil, zame ni neka kvaliteta...prej motnja). Potem dopust pride, čas gre še hitreje, kot običajno. Preživimo ga pač, kakor kdo najbolje ve in zna.
Tudi preživljanje prostega časa se z leti spreminja. Teden ali dva dopusta. Veliko časa, veliko planov, a se hitro zgodi, da potem, ko mine, ugotavljamo, kaj bi še radi, pa nismo. Kvalitetno preživeto ali zgolj tratenje časa?
Bistvenega pomena je, da v tem času popolnoma izklopimo vsakdanje probleme, da se sprostimo, pozabimo na stresno službo...
Polnjenje baterij. Umirjen dopust. Nobenega stresa, nobenega hitenja. Čas ni pomemben.
Služba. Stalno dirkanje. Ukvarjanje s 100 stvarmi naenkrat. Stalna nervoza. Slaba volja in živčnost. Stalno pod stresom. Brezglavost, ki samo povečuje stroške...
Ali se res drugače ne da?
Predvsem se ne smemo prepustiti temu kolesju. To je vlak brez zavor, ki nas pelje v brezno.
Lahko opravljam svoje delo drugače, na svoj način. Umirjeno, trezno, bolj premišljeno. Ne brezglavo!
živjo Vencelj,
OdgovoriIzbrišipredvsem se moramo zavedati, da je dan iz 24 ur in da si paniko s časom delamo sami v svojih glavah. Naprimer za volanom na poti domov ko je gužva.Vendar se v končnem času potovanja to pozna za morda pet deset minut. Ta čas bi lahko porabili za poslušanje dobre glasbe, vendar raje vpijemo in negodujemo, trobimo itd. Umiriti moramo naše divje misli in čas bo tekel normalno.
LP semjul
Ja, Leon, če se enkrat tega zavedamo, potem lahko spremenimo svoje obnašanje. Problem je, ko naš nov način obnašanja ni skladen z nespremenjenimi pričakovanji delodajalcev, ko naši odzivi niso dovolj temperamentni.
OdgovoriIzbriši