Rek o sreči, ki ga žal bolj poredko slišimo, veliko bolj je pogost "original": nesreča nikoli ne počiva.
1)Bližajo se trojke. Sedaj sem štiri leta tekel na tadolgih trojkah, 29 km, v dokaj hitri ekipi, ki ni dopuščala ravno tovariškega tempa, lani sem se še pustil prepričati, za letos sem pa rekel (in javno objavil na TF), da se ne grem več. Zarečeni kruh. Zadnji dan prijav je ekipa na kratki progi iz našega konca izgubila člana, ki se je poškodoval z motorno žago, pa sem vskočil. Krajša proga, zmeren tempo...OK., pa naj bo. Opravičilo tistim, ki sem jim že prej odrekel sodelovanje na dolgi progi. Sploh pa ne vem niti, kako se imenujemo (ali smo sploh prijavljeni??)...Ampak, drugo leto pa res ne več...(ja,ja...).
2)"Izguba staršev je za nas vedno boleča, saj šele takrat zares spoznamo, kako minljivo je življenje"
Misel, za katero sedaj vem, da je resnična. Po tragični nesreči očeta se pojavijo vprašanja o minljivosti...
Življenje pa gre naprej!
.
Epilog:
OdgovoriIzbrišiEkipa iz prve točke je par ur kasneje izvedela za tragedijo iz druge točke in (za vsak slučaj) našla drugega tekača...torej mi v soboto ne bo treba v Ljubljano.
Meni je še bolj prav: med prvomajskimi prazniki sem zaradi okoliščin naredil doma le 10% načrtovanega in sedaj na vseh frontah lovim izgubljeni teden. Dela čez glavo.
Vencelj,nimam besed! Iskreno sožalje!
OdgovoriIzbrišiDraga
Vencelj, iskreno sožalje.
OdgovoriIzbrišiA saj že sam veš: življenje gre naprej.
Kako je narobe obrnjen ta svet. Meni bojo prav danes domov pripeljali mamo, ki mi že četrto leto umira pred očmi in si že tudi sama neverjetno želi zaspati, pa ne. Vse je narobe.
Valentina