K razmišljanju in brskanju me je spodbudila tema na Tekaškem forumu.
Mnenja, koliko spanja v resnici potrebujemo, so različna, a tudi sam menim, da (pre)malo spanca dolgoročno ni zdravo. O tem obstaja veliko teorije (samo en primer), seveda pa je pomembna tudi kvaliteta spanja (motnje spanja) .
Jaz običajno spim 7-8 ur, vstajam malo pred šesto (služba ob 7.uri), konec tedna pa potegnem nekako do 7. ure, včasih celo do 8-ih, pri čemer je najpomembneje, da mi ni treba vstati, da ni obveznosti, zaradi katere bi moral pokonci! Sicer pa tudi spat grem kako uro kasneje...
Zjutraj vedno lahko vstanem, vedno pred budilko, nikoli ne "lovim minut", a vendar nikoli ne morem reči, da sem res spočit. Saj kasneje se "spravim v promet", čez dan je OK., dokler migam, ko se ustavim (malica, vožnja do stranke), bi pa lahko v momentu zaspal. Drugi problem je, če kdaj po težkem dnevu (delovno ali tekaško) grem spat prej in spim dlje: potem sem zjutraj "kot pretepen", vse me boli (posebno v križu), čeprav nisem prepričan, ali je to posledica podaljšanega spanja ali pa težkega prejšnega dne (ali morda oboje).
Pred leti sem bil nekaj časa zaposlen v Škofji Loki v Jelovici. Vožnje sem imel 20 min v eno stran, pa se spominjam, da sem med vožnjo domov včasih moral ustaviti in se zmigati, da nisem med vožnjo zaspal.
Zadnji mesec sem nekajkrat s kombijem razvažal (dostavljal) belo tehniko. Turneja po Sloveniji. A to je drugače: čeprav sedim in vozim, je stalna "akcija", časovno usklajevanje, iskanje lokacij in izbiranje optimalnih poti...Ni sledu o zaspanosti. Do zvečer, ko pridem domov. Potem pa koma...
Znana floskula o spanju: "Kolikor več spiš, toliko manj živiš!"...in še ena: " Spanje je za mevže!". S takimi se ne strinjam. Res nam spanje "vzame" tretjino življenja, a poizkusite živeti brez spanja. Še vedno pravim: "Noč je (ustvarjena) namenjena za spanje!"
.
Ni komentarjev:
Objavite komentar