Čas gre naprej. Hiti. Nikoli ne vemo, kaj nam prinaša prihodnost. Ne vemo, kaj nas čaka. Življenje danes je že zelo drugačno od tistega pred 10 leti, sploh pa pred 20 ali 30 leti.
Ljudje smo prilagodljivi. Vsaj večina. Trudimo se.
Vendar je razumljivo, da se starejši nedeljski voznik težko prilagaja sedanji gostoti prometa in temu prirejenjim pravilom. Pa ga srečaš v krožnem križišču!!
Starejši in računalništvo? Mi ga v OŠ in SŠ še nismo imeli, danes brez tega ne gre, danes je to način življenja. Prav (moja!) računalniška nepismenost je odigrala glavno vlogo pri neuspešnem poskusu ustanavljanja Gorenjskega pokala v rekreativnih tekih pred dobrimi 10 leti.
Eno je zarečeni kruh. Drugo je življenje samo, ki te sčasoma pripelje do nečesa, kar si si nekdaj za sveto govoril, da nikoli ne boš...
"Vsakdo lahko kadarkoli ugotovi, da naši rojstni listi niso nezmotljivi. Poznamo dvajsetletne starce in sedemdesetletne mladeniče. Starati se in biti star pomeni dvomiti o življenju, uživati v obžalovanju preteklosti ali odpovedati se boju. Vsakdanji rek trdi, da je človek, ki se umakne in izgubi sleherno zanimanje za življenje in delo, blizu svojega konca.
Z veseljem se prilagajajte novim okoliščinam in ostali boste mladi: vsakdanjost in okorelost sta naša sovražnika. Dokler nas ne dobita v kremplje, ostane telo še vedno živahno." (citat Marcelle Auclair)
Nadaljna modrost je v tem, da se poslovimo od stvari, preden se same poslove od nas. Kakšen mir se naseli v nekom, ki z veseljem obrne hrbet vsemu trušču, potem ko pravočasno zadosti življenskim zahtevam, in obogaten z dragocenimi izkušnjami občuduje samo še tisto, kar je resnično vredno občudovanja. (citat)
OdgovoriIzbriši