Zadnjič me je dogodek spodbudil k pisanju o naši črpalki, tokrat me je
bežno srečanje
z znancem, takole na cesti, medtem ko sem psa peljal na sprehod, napeljalo v razmišljanje o tem, kako nepredvidljivo in včasih prav krivično je življenje.
Pa ne mislim sedaj na kako poglobljeno razpravo ali referat- kdo bi litanije bral- le par misli o tem.
Rak
je ena tistih bolezni, ki življenje obrnejo na glavo.
Znanstveniki (ali "znanstveniki"- tisti, ki to počnejo namenoma zaradi nekih svojih interesov) stalno objavljajo nova odkritja o rakotvornih snoveh, ki so jih odkrili v izdelkih, katere v gospodinjstvih vsakodnevo uporabljamo, pa tudi v hrani, ki je bila prej vedno na seznamu zdrave prehrane. Btw., jaz sem že prej večkrat rekel, da bi ob izogibanju hrani, ki so jo že kdaj označili za škodljivo (torej bi jedel res le "zdravo" prehrano, ki ne vsebuje prav nobene škodljive sestavine) umrl od lakote, ker ne bi jedel ničesar.
Med brskanjem sem naletel na "informacije, ki jim lahko zaupate" , govora je o kemikalijah, ki jih vsebujejo izdelki pri nas doma in nas stalno obkrožajo in ogrožajo...
Spominjam se še časov, ko je bila ta bolezen tabu tema, danes to ni več. Doleti lahko kogarkoli in prav v tem včasih vidimo krivičnost: zbolijo ljudje, ki vseskozi zdravo živijo, na drugi strani so ljudje, ki na svoje zdravje ne pazijo, kadijo...a nikoli ne zbolijo. Skrivnost...
Dr. Peck navaja stopnje, ki si po odkritju bolezni sledijo v zaporedju:
- zanikanje: "Verjetno so v laboratoriju zamenjali izvide. Ne morejo biti moji, meni se to ne more zgoditi!". To deluje kratek čas, tej stopnji sledi
- jeza. Bolniki se razjezijo na zdravnike, bolniške sestre, jezni so na bolnišnico, svoje bližnje in na boga. To seveda nikamor ne pripelje, zato je naslednja stopnja
- barantanje. Npr.: "Če se bom vrnil v naročje cerkve in začel spet moliti, bo morda moj rak izginil" ali kaj podobnega. To seveda ne prinese rezultatov, bolniki zapadejo v
- depresijo. Če se lotijo "dela z depresijo", imajo možnost, da pridejo do pete stopnje, to je
- sprejetje. Gre za obdobje velikega duhovnega miru in umirjenosti. Peck opozarja, da peta stopnja ni pogosta. Razlog za to je boleče in težavno ukvarjanje z depresijo in ko se bolniki soočijo z njim, se raje umaknejo nazaj v zanikanje ali jezo ali barantanje.
Priporočilo za branje: Lance Armstrong- Ne gre samo za kolo.
Citat: "Naj zveni še tako čudno, raje bi veljal za človeka, ki je premagal raka, kakor pa za zmagovalca na Dirki- zaradi tega, kar je (rak) storil zame kot človeško bitje, moškega, moža, sina in očeta!"
Ni komentarjev:
Objavite komentar