sobota, 05. oktober 2013

Pika na i v prenovljenem stanovanju

Včeraj sem se še navduševal za takšen ali drugačen obisk ene od prireditev "tekaškega jutri", a današnji dan je prinesel vse kaj drugega: zmago, toda na čisto drugem področju!

Potem, ko sva lastnoročno  prenavljala stanovanje v lastni režiji  in je šla mimo tudi hčerkina poroka in je prišla jesen ter z jesenjo tudi mraz in čas za kurjavo ...("a lahko ti to bolj preprosto, brez dolgovezenja?")...ja, pika na i je kaminska peč. 
Dolgo sva jo iskala, eno tako, ne premočno ne prešvoh, ravno prav za najino kvadraturo, pomembna je tudi globina peči, ker stoji ob vhodu v dnevno, da ne sili preveč v prehod...v Danjah imava Lokatermov Slavnik

in ker sva z njim povsem zadovoljna, je bil Lokaterm tudi tokrat favorit pri izbiri. Dimenzijsko (in cenovno) se je kot najbolj ustrezen pokazal model "Jakob", a nobena stvar ni idealna in Jakobov problem se pojavlja v materijalu: obstaja samo pločevinasta izvedba, ne pa tudi taka s kamnito oblogo. Oblogo iz kamna ima Jakobov "košarkaški" brat (ista izvedba, a precej višji) Lovrenc, ki pa je temu primerno bistveno dražji in tako sva brskala naprej...Iz zagate naju je rešil OBI-jev rojstnodnevni 15% popust na en izdelek, ki naju je preusmeril na drugo firmo in drug model ...
Včeraj sva ga s sodelavcem pripeljala in težo 138 kg spravila v stanovanje ( Lokatermov Slavnik s kamnito oblogo ima skoraj 200 kg in še danes mi ni jasno, kako so ga po tistih štengah spravili v najin flat), danes sva nabavila še dimne cevi, podložno gumo za steklo in dodatke (čistilo za steklo, pribor...)...in potem sva z Romano imela dovolj dela, da sva zadevo postavila na svoje mesto, priklopila na dimnik ter (končno) poskusno zakurila. Zadovoljna! Zaenkrat.



Aja, da ne pozabim še druge zgodbe z dimnikom: Ko sva pred leti prišla v stanovanje, je bila v njem peč na drva. Ker je zelo slabo vlekla, sva jo zamenjala s trajnožarečo pečjo, kasneje pa smo do stanovanja potegnili centralno ogrevanje iz Toplarne Železniki. Takrat sva se peči znebila in več let dimnika nisva uporabljala. Sedaj sva se ob prenovi odločila, da v dnevno sobo ponovno postaviva peč, za ogrevanje v pomladnih in jesenskih vmesnih obdobjih, pa tudi zaradi videza, dopolnitve prostora, romantike v dneh, ko smo doma...Žal se je pokazalo, da dimniška cev zaradi katranskih oblog ne vleče (tri nadstropja, a ima vsako nadstropje svojo cev in "najine" v tem času ni nihče uporabljal). Moral sem poklicati dimnikarje (nostalgično: to so tisti črni tipi, ki te nezavedno napeljejo, da se primeš za gumb: Stara vraža pravi, da dimnikarji prinašajo srečo - primi se za gumb ko ga zagledaš. Z ometanjem dimnikov nas varujejo pred požari. Upodabljali smo jih na novoletnih voščilnicah, nasmejane, rdečelične prinašalce sreče ), prišla sta dva in na mojo srečo jima je uspelo zbrusiti dimnik, da ta sedaj opravlja svojo funkcijo. Skrajne možnosti bi bile povrtavanje dimnika in vgradnja rostfreia, kar bi me po pridobljenih informacijah stalo cca 1400 €...
Nabava in postavitev kaminske peči je bila res pika na i zelo uspešnega prenoviteljskega leta, sedaj bova (zaenkrat) s tem prenehala in si vzela malce več časa zase, že naslednje leto pa planirava še kompletno prenovo kuhinje. No ja...načrtovati sva že začela, tudi to bo vzelo precej časa, prostor je zaf.... v nulo. Nekaj bomo že pogruntali!

LP, vencelj 



Ni komentarjev:

Objavite komentar