Sreča nikoli ne počiva!

Rek o sreči, ki ga žal bolj poredko slišimo, veliko bolj je pogost "original": nesreča nikoli ne počiva.



1)Bližajo se trojke. Sedaj sem štiri leta tekel na tadolgih trojkah, 29 km, v dokaj hitri ekipi, ki ni dopuščala ravno tovariškega tempa, lani sem se še pustil prepričati, za letos sem pa rekel (in javno objavil na TF), da se ne grem več. Zarečeni kruh. Zadnji dan prijav je ekipa na kratki progi iz našega konca izgubila člana, ki se je poškodoval z motorno žago, pa sem vskočil. Krajša proga, zmeren tempo...OK., pa naj bo. Opravičilo tistim, ki sem jim že prej odrekel sodelovanje na dolgi progi. Sploh pa ne vem niti, kako se imenujemo (ali smo sploh prijavljeni??)...Ampak, drugo leto pa res ne več...(ja,ja...).

2)"Izguba staršev je za nas vedno boleča, saj šele takrat zares spoznamo, kako minljivo je življenje"
Misel, za katero sedaj vem, da je resnična. Po tragični nesreči  očeta se pojavijo vprašanja o minljivosti...

Življenje pa gre naprej!

.

Koliko spanja potrebujemo?

K razmišljanju in brskanju me je spodbudila tema na Tekaškem forumu.
Mnenja, koliko spanja v resnici potrebujemo, so različna, a tudi sam menim, da (pre)malo spanca dolgoročno ni zdravo. O tem obstaja veliko teorije (samo en primer), seveda pa je pomembna tudi kvaliteta spanja  (motnje spanja)  .

Jaz običajno spim 7-8 ur, vstajam malo pred šesto (služba ob 7.uri), konec tedna pa potegnem nekako do 7. ure, včasih celo do 8-ih, pri čemer je najpomembneje, da mi ni treba vstati, da ni obveznosti, zaradi katere bi moral pokonci! Sicer pa tudi spat grem kako uro kasneje...
Zjutraj vedno lahko vstanem, vedno pred budilko, nikoli ne "lovim minut", a vendar nikoli ne morem reči, da sem res spočit. Saj kasneje se "spravim v promet", čez dan je OK., dokler migam, ko se ustavim (malica, vožnja do stranke), bi pa lahko v momentu zaspal. Drugi problem je, če kdaj po težkem dnevu (delovno ali tekaško) grem spat prej in spim dlje: potem sem zjutraj "kot pretepen", vse me boli (posebno v križu), čeprav nisem prepričan, ali je to posledica podaljšanega spanja ali pa težkega prejšnega dne (ali morda oboje).
Pred leti sem bil nekaj časa zaposlen v Škofji Loki v Jelovici. Vožnje sem imel 20 min v eno stran, pa se spominjam, da sem med vožnjo domov včasih moral ustaviti in se zmigati, da nisem med vožnjo zaspal.
Zadnji mesec sem nekajkrat s kombijem razvažal (dostavljal) belo tehniko. Turneja po Sloveniji. A to je drugače: čeprav sedim in vozim, je stalna "akcija", časovno usklajevanje, iskanje lokacij in izbiranje optimalnih poti...Ni sledu o zaspanosti. Do zvečer, ko pridem domov. Potem pa koma...

Znana floskula o spanju: "Kolikor več spiš, toliko manj živiš!"...in še ena: " Spanje je za mevže!". S takimi se ne strinjam. Res nam spanje "vzame" tretjino življenja, a poizkusite živeti brez spanja. Še vedno pravim: "Noč je (ustvarjena) namenjena za spanje!"

.

Demokratični socializem

Sodobne oblike socializma in socialističnega razmišljanja so danes čisto resen odgovor na krizo – in sicer kot izhod iz nje. Socializem je za državo, kot je Slovenija, ki skorajda nima svojih lastnikov kapitala – ker jih je v krizi zaradi njihove neumnosti in neumnosti države izgubila –, veliko bolj progresiven in stimulativen. In dejansko lahko kaj premakne. (citat)

Obrnjena logika!


:

Levi/desni

Politična levica na eni in politična desnica  na drugi strani. Taka naj bi bila "normalna" delitev na dva politična pola. Pri nas seveda tudi ta delitev ni niti približno "normalna".
Predvsem pri nas levičarjev (na žalost) sploh ni. Pravzaprav verjetno so, a ne obstaja nobena vidna in močna leva skupina (stranka). Tiste, ki so sedaj na naši sceni označene kot leve, to v resnici niso...še celo več: levemu polu delajo sramoto, izraz "levičar" pa so spravili na nivo zmerljivke.
Veliko berem in vmes je veliko nesmislov...Dobro vprašanje: Slovenija, od kod jih jemlješ?
Od kje ideja, da so "desničarji" demokratični, "levičarji" pa ne oz. so zagovorniki totalitarizma? In kaj je narobe z idejo o večji enakosti?
Med prebiranjem sem naletel tudi na tole: Kako levica razlaga desnico in obratno?
Samo nekaj citatov:
"Ko združimo dvoje razlag, pridemo do simetrične podobe, do popolne dvopolnosti. Vse kar ima desnica, ima tudi levica in obratno, struktura levice je struktura desnice: od junakov v prvih črtah, do vloge kapitala, mučencev in mitske fundacije.
Boš rekel, spoštovani opazovalec, da je dvopolnost pač normalna. Tudi Združene države Amerike so politično dvopolne. Rekel bom, da imaš prav. Toda Združene države Amerike s svojo dvopolnostjo pridobijo sintezo družbenih dinamik in gospodarsko korist. Medtem ko naša dvopolnost nima takega učinka, pač pa duši družbenega duha, ko ustvarja sovraštvo in ekonomijo, ko jo podredi vseobsegajočemu političnemu spopadu."

" Resnici na ljubo, kadar nekdo razlaga svojega političnega tekmeca, bolj govori o sebi kot o drugem. Težave in travme, ki jih ima sam s seboj, projicira na svojega nasprotnika. Osebno negotovost (dvom) glede lastne mitologije rešuje tako, da napada mitologijo nasprotne strani. Tihi sram, ker je svojim ideološkim vodjem pokoren kot služabnik gospodarju, prikrije tako, da se norčuje iz pokorščine, ki jo vidi na drugi strani."
" Pomagal si bom z znano špansko filozofinjo Adelo Cortina, ki loči tri vrste demokracije: agregativno, emocionalno in deliberativno. Torej, slovenska demokracija je emocionalna (čustvena). Pa ne le zato, ker smo priča strastnemu trku dveg ideoloških drž, dveh zgodovinskih vizij (trk sprošča vznemirljiva čustva, ki niso nujno negativna), temveč zato, ker so volivci, ideologi intelektualci in politiki kot obsedeni z dvema čustvenima stanjema,  dvoumnima in nevarnima: z zamero in s strahom. Slovenci doživljamo parlamentarne volitve kot nadaljevanje državljanske vojne. Poganja nas zamera in volitve nam služijo kot priložnost, da ranimo drugega, da ga ponižamo, da se maščujemo. Istočasno pa nas je strah, da se bo zmaga nasprotnika za nas sprevrgla v bivanjsko grožnjo."


Meni pa se že dolgo zastavlja vprašanje: kaj je tisto, kar vpliva na posameznika, da postane pristaš in zagovornik ene ter goreč nasprotnik druge politike?
In še nekaj: ali se Slovenci sramujemo svojega izvora, svojih korenin? Ne pozabite, slovenci smo slovanski narod!


.

Slepa ulica...

politično hazardiranje, boj za oblast, norčevanje iz naroda, volilcev in davkoplačevalcev...

Kako Slovenijo prečistiti in državo zapeljati na pravo pot...
Obstoječe politične elite so v slepi ulici, popolnoma nesposobne preseči ideološke razlike in narediti nekaj uporabnega in koristnega. Nikomur ne gre zaupati: Janša se obnaša prav tako, kot to vedno znova "obeša" svojim nasprotnikom: že od osamosvojitve povsod vidi notranje sovražnike, je žaljiv in aroganten, ne prenese drugače mislečih in se ima ob vsem tem za demokrata...a verjetno je njegova KDS ena najbolj totalitarnih organizacij v državi...
Če pogledamo njegovo vlogo v zadnjih letih: bančna luknja v času njegove prve vlade, onemogočanje delovanja oz. blokada pahorjeve vlade in potem pritoževanje, da se tri leta ni naredilo nič...jasno je, da bi Ivan moral že davno na smetišče zgodovine (ali v zapor). Imam na sumu, da poročilo KPK ni pravi vzrok za razpad koalicije: mislim, da so partnerji že prej ugotovili, da se z njim ne da delati...
...in potem videli možnost zase, za prevzem oblasti. Koristi zase, kaj pa za Slovenijo in državljane. Zato menim, da so Pahorjeva opozorila na mestu. Sedaj ni čas za politično kupčkanje. Ne verjamem, da bo po menjavi oblasti (če uspe) kaj bolje. Enostavno ne zaupam. Nikomur!

Kaj pa rešitev iz situacije??

Malce dolgočasno...

je zadnje čase, nič takega se ne dogaja...
Razen tistega, o čemer pišem v svojem drugem, bolj športnem dnevniku, sem konec januarja "pozabil" omeniti, da je vnukinja dopolnila eno leto.

Poleg tega nadaljujeva s postopno prenovo stanovanja, letos sva že dala novo podobo kopalnici, eno steno na hodniku sva oblekla v dekorativni kamen in zamenjala sva troje vrat...predvsem slednje je bil zaradi odstranitve starih vzidanih vrat velik projekt, za katerega sva se že dolgo odločala (oz. sva se ga kar malce bala in že dolgo odlagala). Sedaj pa je! Ni mi treba posebej povedati, da je bilo pohištvo (vrata in kopalniške omarice) izdelano v delavnici, kjer sem zaposlen... Načrtoval in montiral sem seveda sam.


 Glasbeno sem še vedno v "bolj divjih vodah", nekje pri svojih korenina, čisti, pravi udarni rock´n´fuckin´ roll...

Novosti se dogajajo pri Nicku Cave-u, divje Grinderman obdobje je mimo, prihajajo spet The Bad Seeds z novim albumom Push The Sky Away,   25. novembra pa v Halo Tivoli, vstopnice so od 15. 2. že v predprodaji, prvi teden (oz. prvih 500) po 35, nato po 39€. No, to kar sem že slišal, je povratek v melanholijo, ki mi je bila čisto všeč (Cave fan), a trenutno nisem na tej liniji... V šali bi lahko rekel, da se v ozadju skriva testiranje vpliva glasbe na ukvarjanje s športom...umirjeno, počasno, dolgočasno/ udarno, energično, hrupno...

Veliko berem: poleg tekaških (športnih) revij sem "čist not padu" na Veliko idejo, knjigo, "ki bi jo morali ne le prebrati vsi svetovni voditelji"!

Nick Cave ponovno z The Bad Seeds

Novi album Push The Sky Away

NICK CAVE & THE BAD SEEDS - napovedujemo

V ponedeljek, 25. novembra 2013, se po 12. letih v Ljubljano vračajo Nick Cave & The Bad Seeds.

Ekskluzivna predprodaja vstopnic bo potekala od 15. do 22. februarja na www.eventim.si! (desni stolpec, zadnje novice!)

Cena vstopnice v predprodaji 39 €.